.

Glede na začasne izide je koalicija Krščansko-demokratske unije in Krščansko-socialne unije (CDU/CSU) pod taktirko Angele Merkel dobila ravno dovolj glasov, da bo lahko skupaj s Svobodnimi demokrati (FDP) sestavila novo koalicijo. Stranka CDU/CSU naj bi dobila 33,8 odstotka glasov, Svobodni demokrati 14,6 odstotkov glasov, socialdemokrati Franka-Walterja Steinmeierja pa naj bi dobili 23,1 odstotka glasov. Zeleni naj bi dobili 10,6 odstotka glasov, Leva stranka pa 11,9 odstotkov glasov.

Koalicija CDU/CSU in FDP naj bi tako v 611-članskem spodnjem domu nemškega parlamenta, bundestagu, imela 323 sedežev, SPD naj bi imela 147 sedežev, Zeleni naj bi zasedali 67 sedežev, Leva stranka pa 77 sedežev.

Merkel: Uspelo nam je, a pred nami je težka pot
Pred volivce je že stopila kanclerka Angela Merkel in razglasila zmago. "Uspeli smo, uresničili smo svoj predvolilni cilj in zbrali dovolj glasov za stabilno večino s Svobodnimi demokrati. Zahvaljujem se vsem, ki so nas podpirali in ki so nam podarili svoj glas. Mislim, da lahko nocoj resnično slavimo, a se moramo zavedati, da nas čaka še ogromno dela, saj se država spopada s številnimi problemi," je povedala nova stara kanclerka. Merklova, ki so ji podporniki v volilnem štabu vzklikali: "Angie, Angie", je dodala še: "Ni bilo lahko, a uspelo nam je, da oblikujemo novo koalicijo. Želimo si ostati ljudska stranka, za mlade in stare ljudi, želimo biti ljudska stranka v sredini. Hvala še enkrat. Zdaj me čaka še nekaj dela z novinarji, potem pa se vrnem in imeli bomo veliko zabavo".

"To je težek dan za SDP"
Prvak SDP-ja Frank-Walter Steinmeier je že pred nastopom Merklove priznal poraz. "Volivci so se odločili, rezultat pa je zelo žalosten dan za SDP. Ne moremo se slepiti, gre za grenak poraz po kampanji, v kateri smo se močno borili in v kateri sem dobil občutek, da imamo med ljudmi veliko podpore. Vem, da smo trdo delali in da smo delali dobro, zato bi se rad zahvalil svoji celotni ekipi," je po objavi prvih rezultatov povedal poraženec.

Izgubile velike stranke...
Letošnje volitve pomenijo torej velik poraz za Steinmeierjevo SPD, saj so jim volivci namenili najnižjo podporo po drugi svetovni vojni, izgubili so kar 11 odstotkov glasov v primerjavi z zadnjimi volitvami. Po enajstih letih v vladi se bodo po današnjih volitvah tako umaknili v opozicijske vrste. Kljub zmagi je drugi najslabši rezultat v zgodovini stranke dosegla tudi stranka Angele Merkel.

... prave zmagovalke so manjše stranke
Največji zmagovalci volitev so manjše stranke, predvsem Svobodni demokrati in Leva stranka. Svobodni demokrati, ki bodo po vsej verjetnosti v vladni koaliciji, so s približno 15 odstotki glasov dosegli naboljši rezultat v zgodovini stranke, glede na volitve pred štirimi leti so pridobili nekaj več kot pet odstotkov glasov. Leva stranka je v primerjavi z volitvami leta 2005 pridobila devet odstotkov glasov in letos zbrala skoraj 13 odstotkov glasov. Politični analitiki so prepričani, da so večino glasov pridobili prav na račun glasov, ki jih je izgubila stranka SDP.

Merklovi koalicija s Svobodnimi demokrati
Z zmago Merklove in porazom socialdemokratov je konec dosedanje velike koalicije. Steinmeier pa se s svojo stranko po enajstih letih na oblasti umika v opozicijo, Merklova bo novo koalicijo oblikovala z liberalnimi Svobodnimi demokrati (FDP), ki se bodo tako prvič po letu 1998 vrnili v nemško vlado. Na podlagi precej zapletenega nemškega volilnega sistema, kjer lahko ima koalicija večino v parlamentu tudi, če nima več kot 50 odstotkov glasov, le da ima premoč nad opozicijsko stranko ali koalicijo, bo podpora uniji Merklove in FDP (ki zaenkrat znaša nekaj več kot 48 odstotkov) najverjetneje zadostovala za večino v parlamentu.

Oblikovanje desnosredinske oz. črno-rumene koalicije med CDU/CSU in FDP je bil cilj Merklove že pred volitvami, skupaj s FDP-jem pa bo lahko Merklova uresničila svoje napovedi o nižanju davkov, o odhodu države iz gospodarstva ter o podaljšanju delovanja nemških jedrskih elektrarn, ki naj bi jih zaprli v naslednjem desetletju. Novo koalicijo čakajo naporna leta zategovanja pasov, varčevanja in spopadanje s posledicami najhujše povojne recesije.

Nizka volilna udeležba
Volilna udeležba je bila nekoliko nižja, kot je bila pred štirimi leti. Svoj glas je oddalo 72,5 odstotka volivcev, kar je najnižja volilna udeležba v nemški zgodovini. Pred štirimi leti se je na volišča odpravilo nekaj manj kot 78 odstotkov volilnih upravičencev. Za Nemce sicer velja, da so zelo politično aktiven narod in da volilna udeležba nikoli ne pade pod 80 odstotkov, a sta nezanimiva kampanja in apatičnost volivcev pustila svoj pečat.

Nadzor Ovseja in policije
Volitve je letos prvič nadzirala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), za kar se je odločila po prošnji Berlina in zato, ker je bila Nemčija edina velika evropska država, kjer Ovse še ni nadziral volitev. Zaradi terorističnih groženj vodje Al Kaide Osame Bin Ladna pred dnevi v sporočilu na svetovnem spletu, so okrepili tudi varnostne ukrepe v državi, še posebej na letališčih ter na železniških in avtobusnih postajah.