Po mnenju številnih analitikov in tujih novinarjev je nemška volilna kampanja dolgočasna in s predvidljivim koncem. Glavne stranke se strinjajo glede vseh pomembnejših tem, v kampanji ni prepričljivih oglasov in ni zanimivih debat. V nekem nemškem časniku so zapisali, da "Merklovi ne bi uspelo znova dobiti kanclerskega mesta, le če bi jo ujeli, kako ropa supermarket", s tem pa so poleg trdne podpore Merklovi nakazali tudi, da bi le tak incident poživil kampanjo, ki je sicer zelo enolična in ji manjka življenja.

Glavne teme, ki zaznamujejo kampanjo, so letos gospodarska kriza, nemški vojaki v Afganistanu, vloga Nemčije kot največjega gospodarstva v Evropski uniji in boj s podnebnimi spremembami in globalnim segrevanjem. A ker še niso bili deležni zanimivih debat in živahnejše kampanje, so nemški volivci precej apatični. "Zanimivo je, da letos kljub zapletenim gospodarskim razmeram v kampanji ni vročih tem," je povedal novinar nemške televizijske mreže ARD. V zadnjih tednih je bila kanclerka Merklova sicer deležna pritiskov zaradi nemških vojakov v Afganistanu, a osemletna nemška prisotnost v nemirni državi skorajda ne more spodnesti stolčka kanclerki, ki je v letu hude gospodarske krize Nemčijo že popeljala iz recesije.

Merklovi se obeta zmaga in koalicija s Svobodnimi demokrati
Zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla agencija Forsa, kaže, da si Krščansko-demokratska unija (CDU) pod taktirko Angele Merkel na volitvah 27. septembra lahko obeta 35-odstotno podporo, dobro pa kaže tudi njihovim najverjetnejšim partnerjem, liberalnim Svobodnim demokratom (FDP), ki naj bi dobili približno 14 odstotkov glasov. To pomeni, da bo nova koalicija lahko sestavila večino v parlamentu, bo pa njihova skupna podpora letos prvič padla pod 50 odstotkov.

Zadnje raziskave kažejo tudi, da bo Merklova znova postala kanclerka, pri tem pa si želi, da bi namesto SPD-ja za koalicijskega partnerja dobila liberalne Svobodne demokrate (FDP). Merklova je dejala, da je velika koalicija pod njenim vodstvom naredila veliko, je pa obljubila, da bo, če bo znova izvoljena, nadaljevala zastavljeno pot, a upa da z drugačno, desnosredinsko koalicijo. "Lahko nadaljujemo po tej poti, a raje z novo vlado, saj dobro lahko še izboljšamo," je povedala kanclerka, ki je prepričana, da ne bi bilo dobro za demokracijo, če velika koalicija postane politično pravilo.

SPD na drugem mestu izgublja
Zdajšnji partnerji CDU-ja v veliki koaliciji, socialdemokratska stranka (SPD), imajo rahel padec podpore za en odstotek, in jih podpira 21 odstotkov volivcev. Zeleni so zaznali padec za dva odstotka in jih zdaj podpira 10 odstotkov Nemcev. Medtem ko stranke ostajajo na istem ali rahlo izgubljajo podporo, pa pridobiva Leva stranka, ki jo podpira ža 14 odstotkov Nemcev. Priljubljenost jim raste predvsem zaradi ostrega nasprotovanja gospodarskim reformam in prisotnosti nemške vojske v Afganistanu.

Leva stranka, ki jo sestavljajo nekdanji komunisti in nekdanji socialdemokrati, se je na nemškem političnem prizorišču pojavila leta 2005, a je bila zaradi svojih gospodarskih in zunanjepolitičnih prepričanj odrinjena na obrobje. Vprašanje, ki se zadnje dni zastavlja v Nemčiji je, ali bi morebiten uspeh Leve stranke pomenil tudi možnost oblikovanja koalicije na levici s SPD-jem. Zunanji minister Frank Walter Steinmeier je sicer prisegel, da se na zvezni ravni to ne bo zgodilo, a na deželnih ravneh potekajo koalicijski pogovori med SPD-jem in Levo stranko, stranki pa že več let uspešno sodelujeta tudi v Berlinu, kar daje Levi stranki kredibilnost, poraja pa tudi prepričanje, da bi koalicija vseeno lahko bila.

Nemcem volitve niso več zanimive
Vse večjo podporo Levi stranki bi si lahko razložili s tem, da so Nemci izgubili zaupanje v stranki, ki sta Nemčiji vladali v zadnjih letih, socialdemokrate in Krščansko-demokratsko unijo. "Dve vodilni stranki ne ponujata ničesar več, ostali sta brez novih in svežih idej. Namesto razlik, ki bi jih morale deliti, ena drugo napadata zaradi nepomembnih stvari," je povedal eden od novinarjev, ki spremlja kampanjo, in pojasnil, da zato Nemce vse bolj privlačijo manjše stranke, ki imajo dobro in drzno izdelane programe. To se je pokazalo tudi na lokalnih volitvah, kjer je Merklova doživela poraz, zato ji analitiki svetujejo, da v svojo kampanjo vnese več življenja.

Težava, ki tare nemške volivce, je tudi ta, da se glavni stranki strinjata glede vseh pomembnejših vprašanj. CDU in SPD se strinjata glede pomembnejših zunanjepolitičnih vprašanj, strinjata se glede reforme socialnega sistema in glede gospodarskih reform. Zato je, kot je povedala analitičarka Constanze Stelzenmuller, največja "umazana skrivnost" letošnje kampanje ta, da si glavni stranki in njuna voditelja sploh nista tako zelo različna.

Raje Merklovo kot drzno vodstvo?
20 let potem, ko so Nemci plesali na ruševinah berlinskega zidu, pozdravljali konec komunizma in z veseljem nazdravljali ponovni združitvi Nemčije, so letos brezvoljno pripravljeni znova sprejeti miren pragmatizem Angele Merkel in se sprijazniti s stabilnostjo pred dinamičnimi spremembami in drznim vodstvom.