V spomin na žrtve Černobila 22 let pozneje še vedno prirejajo spominske slovesnosti. Foto: EPA
V spomin na žrtve Černobila 22 let pozneje še vedno prirejajo spominske slovesnosti. Foto: EPA

Vir energije se kaj hitro lahko spremeni v vir uničenja in katastrofe - kot so to izkusili v državah od ZDA do nekdanje Sovjetske zveze.
Včasih je šlo le za preplah, v najslabšem primeru - kot je bil tisti v Černobilu - pa se posledice nesreče čutijo še leta in leta. Jedrske elektrarne naj bi vsako leto zakrivile nekaj smrtnih nesreč - pri veliki večini smrtnih žrtev (80 odstotkov) gre za tovarniške delavce.
Jedrske elektrarne imajo tudi neposreden vpliv na zdravje in po neki raziskavi so odkrili, da je pri ženskah, ki živijo v bližini jedrskega reaktorja, povprečje smrti zaradi raka na prsih od 26 do 28 na 100.000 žensk. Za primerjavo: pri ženskah, ki živijo daleč od reaktorja, je povprečje od 22 do 23 smrti - in to ko sploh ne gre za nesreče, kot smo jih predstavili spodaj.
K. S.

29. septembra 1957 je napaka v hladilnem sistemu v jedrskem kompleksu Kištim blizu Čeliabinska v Rusiji povzročila kemično eksplozijo in izpust približno od 70 do 80 ton radioaktivne snovi v zrak. Na tisoče ljudi je bilo izpostavljenih sevanju, zaradi česar so mnogi ostali invalidi (pričujoča slika), na tisoče pa so jih evakuirali z domov. Na sedemtočkovni mednarodni jedrski lestvici (INES) je bila nesreča označena s šesto stopnjo. Kištim je znan tudi pri ljubiteljih znanstvene fantastike: leta po nesreči so na območju namreč našli nenavadno okostje (spominja na najcenega človeka), ki so ga označili za 'vesoljčka iz Urala', strokovnjaki pa so kreaturo pripisali posledicam sevanja, čeprav njegov DNA ni ustrezal ne človeškemu, ne živalskemu.
Istega leta le osem dni pozneje (7. oktobra 1957) je ogenj v jedrskem reaktorju Windscale v Walesu (VB) povzročil omejen izpust sevanja 5. stopnje. Posledica: prodajo mleka so v bližnjih kmetijah prepovedali za mesec dni, reaktorja pa se ni dalo rešiti in je pokopan pod betonom. Zaprli so tudi drugi reaktor, kraj so dekontaminirali, ga preimenovali v Sellafield in zgradili nove jedrske reaktorje.
3. januarja 1961 je eksplozija v reaktorju SL-1 v ameriški zvezni državi Idaho med pripravo za zagon uničila tri manjše vojaške eksperimentalne reaktorje in ubila tri operaterje.
29. marca 1979 so ZDA doživele najhujšo nesrečo te vrste do zdaj, ki je vodila v velike varnostne spremembe v industriji. V jedrski elektrarni Three Mile Island v zvezni državi Pensilvanija je napaka pri ohlajevanju v enem izmed reaktorjev povzročila sevanje izpustov 5. stopnje. Žrtev ni bilo. Foto: EPA
Najhujša jedrska nesreča je bila nedvomna tista v ukrajinskem Černobilu, posledice katere so čutili še na tisoče kilometrov daleč. 26. aprila 1986 je po eksperimentu v jedrski elektrarni Černobil eden izmed štirih reaktorjev eksplodiral. Požar je gorel še devet dni, sevanje sedme stopnje, ki je ušlo v zrak, pa je bilo najmanj 100-krat obsežnejše kot tisto pri atomskih bombah na Nagasaki in Hirošimo. Radioaktivne usedline so dosegle tako rekoč vsako državo severne poloble. V sami eksploziji sta umrla dva človeka, še 47 jih je življenje izgubilo zaradi akutne radioaktivne slabosti, a najhujši davek je terjal rak, za katerim je kot posledica sevanja obolelo na tisoče ljudi. Enkrat po letošnjem letu naj bi prek obstoječega kamnitega pokrova, ki pokriva prizorišče, zgradili ogromno prevleko. Foto: EPA
6. aprila 1993 je v ruskem Tomsku-7 (današnji Severesk) eksplodirala cisterna v tovarni urana in plutonija, v ozračje pa so ušli izpusti s 4. stopnjo sevanja, ki okužilo območje, veliko prek 120 kvadratnih kilometrov. Številne vasi so morali evakuirati in so trajno neprimerne za bivanje. Ena izmed posledic so tudi take živalske anomalije, kot je dvoglava krava na sliki.
30. septembra 1999 so delavci v jedrski tovarni Tokajmura na Japonskem prekršili varnostna pravila, ko so zmešali nevarno velike količine procesiranega urana v kovinskih vedrih, s čimer so sprožili jedrsko reakcijo 4. stopnje. Dva izmed delavcev sta pozneje zaradi poškodb umrla, več kot 40 pa so jih zdravili zaradi izpostavljenosti visoki stopnji sevanja. Foto: EPA
Pet ljudi je umrlo v nesreči 1. stopnje na jedrski elektrarni v japonski pokrajini Fukui 9. avgusta 2004. Še sedem ljudi je bilo ranjenih, ko sta vroča voda in para ušli iz počene cevi. Uradni viri so vztrajali, da iz tovarne ni ušlo prav nič sevanja in da ni bilo nikakršne nevarnosti za okolico. Foto: EPA