Posledice izraelskega bombardiranja Gaze. Foto: Reuters
Posledice izraelskega bombardiranja Gaze. Foto: Reuters
Izraelski tanki
Izraelska vojska je proti Gazi napotila svoje enote. Foto: Reuters
Gaza
Izrael zatrjuje, da je tarča njihovih napadov teroristična infrastruktura. Foto: EPA
Tel Aviv
Medtem ko so nekateri Izraelci ob zvokih siren v paniki zapustili plažo v Tel Avivu, se drugi niso pustili motiti. Foto: EPA
Letak
Propalestinski protestniki so pred izraelskim konzulatom v New Yorku odvrgli letake s pozivi k miru. Foto: Reuters

Palestinsko enklavo, ki je že tretji dan zapored tarča izraelskega bombardiranja, je obiskal egiptovski premier Hišam Kandil. Izraelska stran se je na zahtevo Egipta zavezala, da med njegovim obiskom ne bo napadala Gaze, če se bo tudi palestinska stran držala prekinitve ognja, vendar je izraelska vojska zatrdila, da je med obiskom Kandila na Izrael padlo 50 raket.

Ena izmed raket je pristala v morju nedaleč od Tel Aviva, kar je že drugi poskus v dveh dneh, da bi z raketami napadli največje izraelsko mesto. Tako kot v četrtek so se tudi v petek v mesti oglasile sirene, kar se je zgodilo prvič od zalivske vojne leta 1991.

Odgovornost za četrtkov poskus napada na Tel Aviv je prevzelo skrajno gibanje Islamski džihad, ki je sporočilo, da gre za rakete fardž-5 iranske izdelave.

Prvič do zdaj je bil tarča raketnega napada Jeruzalem, kjer pa je raketa padla na neposeljeno območje. Odgovornost za izstrelitev rakete je prevzel Hamas, ki je sporočil, da so ciljali poslopje izraelskega parlamenta.

Do zdaj še nobena raketa iz Gaze ni padla tako globoko na izraelsko ozemlje. Med prebivalci Tel Aviva, ki leži okoli 70 kilometrov severno od Gaze, so sirene povzročile zmedo in ljudje so panično zapustili plaže. Izraelski protiraketni ščit "Železna kupola" je sicer do zdaj prestregel več kot polovico izmed 330 raket, ki so jih v treh dneh izstrelili iz Gaze.

Izraelska vojska je sporočila, da so od začetka operacije v sredo, ko je bil v izraelskem napadu ubit vojaški poveljnik Hamasa Ahmed Al Džabari, napadli več kot 450 terorističnih točk v Gazi, ki so jih po navedbah izraelskih oblasti identificirali v zadnjih mesecih s pomočjo obveščevalnih podatkov.

Od srede je bilo v medsebojnem obstreljevanju ubitih 20 Palestincev in trije Izraelci.

"Agresija na človečnost"
Egiptovski premier Kandil je med triurnim obiskom Gaze izrazil solidarnost s tamkajšnjimi prebivalci in trdno podporo vladajočemu Hamasu. "Egipt bo okrepil prizadevanja za končanje te agresije in dosego trajnega miru," je dejal v bolnišnici Šifa v mestu Gaza, kjer je obiskal žrtve zadnjih napadov izraelske vojske.

Po obisku premierja se je oglasil tudi egiptovski predsednik Mursi, ki je obljubil, da Egipt prebivalcev Gaze ne bo pustil samih. Izraelske napade je označil za "očitno agresijo na človečnost".

Agresorjem je sporočil, da si prebivalcev Gaze ne bodo podredili. Mursi je opozoril, da je današnji Egipt drugačen od včerajšnjega Egipta.

Izraelski obrambni minister Ehud Barak je zaradi stopnjevanja napetosti v Gazi odobril vpoklic 30.000 rezervistov, seznam 16.000 izmed njih je že pripravljen. Proti Gazi so se začele pomikati tudi enote izraelske vojske; nekateri trdijo, da so videli več avtobusov z vojaki in tovornjakov s tanki, ki se premikajo proti enklavi.

Odločitev za kopenski poseg sicer še ni bila sprejeta, strokovnjaki pa svarijo, da bi se trenutna situacija lahko razširila v dolgotrajen in krvav oboroženi spopad, ki bi zajel vso regijo.

Izraelska vojska je na območje Gaze spustila tudi letake, na katerih so posvarili prebivalce, "naj se umaknejo od Hamasa in vseh drugih terorističnih organizacij". Hamasov premier v Gazi Ismail Hanija je obsodil izraelske akcije, ki jih je označil za "grozljiv napad" na njihovo ozemlje.

"Vsi prebivalci Gaze bomo ostali neomajni in pogumni. Popolnoma zaupamo uspehu naših borcev, ki se zdaj za nas borijo na fronti," je dejal.

Merklova: Hamas odgovoren za izbruh nasilja
Zaostrene razmere skušajo rešiti tudi po diplomatski poti. Francoski predsednik Francois Hollande se je v četrtek pogovarjal z izraelskim premierjem Netanjahujem in novim egiptovskim predsednikom. Kairo je zelo dejaven v želji, da bi postal mediator med Izraelom in Hamasom.

ZDA, ključni izraelski zaveznik, so pozvale Egipt, Turčijo in evropske države, ki imajo stike s Hamasom, naj mu ukažejo, da takoj prekine raketne napade iz Gaze, o položaju bodo razpravljali tudi zunanji ministri Arabske lige.

Zaradi stopnjevanja nasilja med Izraelom in Gazo se je na izredni seji sešel Varnostni svet ZN-a; sejo so zahtevale arabske države. Na njej so ZDA branile pravico Izraela, da se brani pred napadi iz Gaze. VS ni izrecno obsodil nobene strani, so se pa vse članice strinjale, da se mora nasilje končati.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ponovila poziv drugih držav Egiptu, da uporabi svoj vpliv na Hamas in ga prepriča o končanju spopadov. Po njenih besedah ima Izrael pravico in dolžnost braniti svoje prebivalstvo.

"Hamas v Gazi je odgovoren za izbruh nasilja," je dejala nemška kanclerka in dodala, da ni nobenega opravičila za raketiranje Izraela, ki je vodilo v trpljenje civilnega prebivalstva.