Marjan Smrke, ki je med drugim na Fakulteti za družbene vede nosilec predmeta sociologija religije, pravi, da bi bila objava bolj kot ne nepotrebno dokazovanje kot pa izraz svobode izražanja.

Po njegovem mnenju je islam, ki ga te dni pretresajo demonstracije zaradi objave za njega spornih karikatur v evropskem časopisju, šele na začetku dolge poti, v katerem bo znotraj okvira globalizacije spoznaval, da je le ena izmed številnih religij.

Smrke dodaja, da takšno sproščanje negativnih čustev ustreza ne samo nekaterim domačim islamskim oblastnikom, ki prek demonstracij nezadovoljstvo z domačimi razmerami preusmerjajo navzven, ampak tudi verskim fundamentalistom, ki si krepijo notranjepolitični položaj. Smrke ne pozablja na položaj Evrope v sporu, saj ta ustreza vsem tistim, ki si želijo imeti staro celino v aktualnih in bodočih sporih z islamskim svetom na svoji strani.

Prava karikatura nikoli ne žali
Tudi Franco se strinja, da so se evropske države znašle v situaciji brez prave politike do islamskega sveta in ujete v interese islamskih fundamentalistov ter Bushevega neokonservativizma. Juri pravi, da prava satirična karikatura ne more biti namenjena škodovanju čustev ljudi, tudi če vključuje verske like. Njen temeljni namen bi moral biti opozarjanje na manipulacijo z vero in verskimi čustvi.

Smrke meni, da je nekaj danskih karikatur zelo slabih, nekaj pa jih ima dober namen, saj želijo opozoriti na manipulacijo verskih voditeljev, ki v smrt pošiljajo mlade moške pod pretvezo raja. Precej podobno misel vsebuje roman Alamut, pa si zaradi tega ne zasluži prepovedi. Še več, prevesti bi ga morali v arabščino, je prepričan Smrke.