Zakon bo začel veljati julija, najprej pa se bo nanašal na velika podjetja, šele nato pa tudi na manjša, poroča britanski Guardian.

Skrajšanje delovnika je bila ena od predvolilnih obljub predsednika Mun Dže Ina, ki je dosegel tudi 16-odstotno povečanje minimalne plače letos.

Zakonu o krajšem delovniku so nasprotovali podjetniki, a je bil dojet kot nujen za izboljšanje življenjskega standarda, ustvarjanje delovnih mest in povečanje produktivnosti. Eden izmed namenov je tudi povečati stopnjo rojstev v državi, ki je bila rekordno nizka.

Delajo deset tednov na leto več
Južni Korejci delajo okoli 400 ur letno več kot delavci v Veliki Britaniji in Avstraliji, kar nanese okoli deset standardnih delovnih tednov, čeprav imajo v povprečju relativno podobne prejemke.

Novi tedenski delovnik bo znašal 40 običajnih ur in dodatnih 12 nadur. Mlajši od 18 let bodo lahko delali 35 ur na teden, tako kot v Franciji, in ne več 40, kot velja po trenutni ureditvi.

Ohranjanje trenutne stopnje proizvodnje bi, sodeč po raziskavi Korejskega instituta za gospodarske raziskave, podjetja lahko stalo dodatnih 11 milijard ameriških dolarjev letno.

Kultura obsedenosti z delom
V Južni Koreji od osemdesetih let, ko je začelo cveteti gospodarstvo, po poročanju Guardiana vlada kultura obsedenosti z delom. Ministrica za družine in enakopravnost spolov Chung Hyun Back je delovnik označila za "nečloveško dolg" in dejala, da je eden od razlogov za vse hitreje starajočo se družbo.

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) imajo južnokorejski delavci enega najdaljših tedenskih delovnikov v razvijajočem se svetu. Pred Južno Korejo je na tem področju Mehika.