Po podatkih volilne komisije se je referenduma, ki ga niti Tbilisi niti Zahod ne priznavata, ima pa podporo Rusije, po neuradnih podatkih udeležilo več kot 90 odstotkov izmed 55.000 volilnih upravičencev. Ti so z 96-odstotno večino podprli tudi ponovno izvolitev predsednika Edvarda Kokoitija.

Južnoosetijci, ki se po etnični pripadnosti razlikujejo od Gruzijcev, so za odcepitev in združitev z rusko republiko S. Osetija glasovali že leta 1989. Od leta 1992, ko je po dveletni vojni zavladalo krhko premirje, Gruzija v republiki ne izvaja več oblasti, Južnoosetijci pa imajo ruske potne liste in kot plačilno sredstvo uporabljajo ruske rublje.

Rusija igra svojo igro
Zahod na volitvah ni imel svojih predstavnikov, saj referenduma ne priznava. Kljub temu pa se Rusiji referendum zdi povsem legitimen in namerava priznati njegov sicer vnaprej pričakovani izid. Moskva dogajanje "pred svojim pragom" primerja z razmerami na Balkanu, saj mednarodno skupnost opozarja, da je primer uporne gruzijske republike povsem primerljiv s položajem Kosova.

Če bo Zahod Kosovu dovolil odcepitev od Srbije, Rusija ne vidi ovir niti za odcepitev Južne Osetije in še ene uporne pokrajine Abhazije od matične Gruzije.