Referendum o odcepitvi z nafto bogate pokrajine prejšnji mesec je bil del mirovnega dogovora iz leta 2005 med Severom in Jugom, ki je končal najdaljšo državljansko vojno v Afriki.

Pred razglasitvijo uradnih izidov v Kartumu je predsednik Sudana Omar Al Bašir ponovil, da bo sprejel izid referenduma, ker "predstavlja voljo ljudi". Dodal je, da je zavezan dobrim odnosom z Južnim Sudanom.

Dve vojni, dva milijona mrtvih
ZDA so napovedale, da bodo Sudan umaknile s svojega seznama držav, ki jih obtožujejo podpiranja terorizma, če bo referendum dobro potekal. Referendum je potekal mirno, napetosti pa je še vedno čutiti. V zadnjega pol stoletja so se prebivalci Južnega Sudana zapletli v dve državljanski vojni s Kartumom, v katerih je po nekaterih podatkih umrlo dva milijona ljudi.

Še pred razglasitvijo uradnih izidov so v prestolnici Južnega Sudana – vprašanje glede imena sicer še ni razrešeno - Džuba ljudje že slavili neodvisnost. Južni Sudanci verjamejo, da so dolga leta trpeli zaradi diskriminacije, in se imajo za kulturno, versko in etnično drugačne od prebivalcev severa države.

Pred razglasitvijo še nekaj nerešenih vprašanj
Objava uradnih izidov pa še ne pomeni dokončno delitve največje države v Afriki, predtem bo potrebno rešiti še nekaj vprašanj, vključno s sporno mejno pokrajino Abjej, z državljanstvom, s pravnimi vprašanji in z vprašanjem delitve naravnih virov, kot je nafta.

Čeprav bogat z nafto, pa je Južni Sudan, ki naj bi neodvisnost uradno razglasil 9. julija letos, ena najbolj nerazvitih območij na svetu. Etnične napetosti in težavni odnosi s Severom pa bodo predstavljali nenehne varnostne izzive.