V soboto so se po enem tednu zaprla volišča, na katerih so volivci odločali o odcepitvi Južnega Sudana, in začelo se je preštevanje glasov. Prvi so glasove prešteli na volišču v Londonu, kjer so glasovali Sudanci, ki živijo v Evropi. Za odcepitev je glasovalo 97 odstotkov od 640 udeležencev, 13 jih je glasovalo proti.

V soboto, zadnji dan glasovanja, je svoj glas sicer oddalo le še nekaj ljudi, saj je večina glasovala že v prvih dneh referenduma. Sodeč po napovedih bo za odcepitev Južnega Sudana glasovalo okoli 97 odstotkov udeležencev. Da bo referendum veljaven, se mora volitev udeležiti vsaj 60 odstotkov volilnih upravičencev. Od tega jih mora absolutna večina glasovati za odcepitev.

Glasovalo 83 odstotkov upravičencev juga
Po podatkih volilne komisije je svoj glas v matični državi, torej Sudanu, oddalo 83 odstotkov volivcev na jugu in 53 odstotkov volivcev, registriranih na severu. Volilna udeležba je bila visoka tudi med volivci, ki so svoj glas oddali zunaj Sudana: v osmih državah je glasovalo kar 91 odstotkov volivcev. Glasovanje so sicer za pet dni podaljšali v Avstraliji, kjer nekateri Sudanci zaradi poplav niso mogli do volišč.

Podatki z desetih volišč v glavnem mestu Džuba kažejo 95-odstotno volilno udeležbo. Na teh voliščih je bilo oddanih skoraj 30.000 glasovnic, pri čemer jih je bilo skoraj 96 odstotkov za neodvisnost, trije odstotki pa za ohranitev južnega dela v skupni državi Sudan.

Visoka zunanja predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je izrazila zadovoljstvo, da je referendum potekal mirno. "To je bil zgodovinski dogodek," je zapisala in dodala, da bodo opazovalci EU, ki so sicer pohvalili miren potek referenduma, svoje prve ocene poteka referenduma sporočili v ponedeljek.

Sudance je pohvalil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon in jih obenem pozval, naj bodo "potrpežljivi in zadržani", medtem ko se prešteva glasove.

Strah pred novim nasiljem
Sudanska vladajoča stranka je v petek dejala, da je pripravljena sprejeti osamosvojitev juga. O razdelitvi ozemlja in pravic do nafte pa se bodo morali še pogajati, kar vzbuja strah pred izbruhom novega nasilja. Jug Sudana je namreč bogat z nafto, dokončni potek meje med severnim in južnim delom pa še ni določen. Sporna ostajajo zlasti nahajališča nafte na mejnem območju Abjej, kjer bodo izvedli ločen referendum.

Izbrani zastava in himna, ime države še ne
Dokončni uradni rezultati bodo razglašeni 6. oz. 14. februarja, jug Sudana pa bo postal samostojna država 9. julija. Prebivalci južnega dela Sudana so sicer že izbrali svojo himno in zastavo, imena države pa še ne.

Kot je znano, je referendum del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je po skoraj 21 letih končal krvavo državljansko vojno med severom in jugom Sudana. Sporazum sta podpisali sudanska vlada v Kartumu in glavna sudanska uporniška Ljudska vojska za osvoboditev Sudana (SPLA), med drugim pa predvideva, da bodo lahko pokrajine na jugu Sudana po šestletnem prehodnem obdobju razpisale referendum o odcepitvi.

Sudanski predsednik Omar Al Bašir, ki podpira samostojnost juga in obljublja, da bo spoštoval izid referenduma, ob tem opozarja na nestabilnost morebitne nove države, saj naj ljudje na samostojnost sploh ne bi bili pripravljeni.