Karizmatični prvi afriški Nobelov nagrajenec za književnost je dejal, da ostareli afriški voditelji, ki z manipulacijami ustave in pravosodja ostajajo na svojih položajih, tvegajo podobne ljudske vstaje kot v arabski pomladi, ki je odnesla tri severnoafriške voditelje.

Vedenje omenjenih afriških voditeljev je primerjal z arogantno in ponižujočo držo nekdanjih kolonialnih gospodarjev.

Soyinka je imel v mislih predvsem senegalskega predsednika Abdoulayeja Wada in zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja, ki sta oba stara že krepko čez 80 let, a ne kažeta nobene namere, da bi se kmalu poslovila od oblasti.

"Na koncu se bodo tisti, ki kljubujejo ljudski volji, nadaljujejo grožnje, svoje ljudi obravnavajo kot podrejene njim in njihovim majhnim klanom, morali spopasti s podobnim nasiljem, kot smo mu bili priča v arabskem svetu," je prepričan 77-letni Soyinka, ki je leta 1986 postal prvi afriški nobelovec za književnost ter velja za enega vodilnih afriških intelektualcev, znan po ostrih kritikah avtokratskih voditeljev v rodni Nigeriji, na afriški celini in drugod po svetu.

V pričakovanju "afriške pomladi"
Čeprav priznava razlike med arabskim svetom in Afriko, meni, da bodo tisti voditelji na celini, ki se z zlorabo oblasti dolga leta oklepajo svojih stolčkov, soočeni s svojo "afriško pomladjo".

87-letni Mugabe vodi Zimbabve že od leta 1980, ko se je nekdanja britanska kolonija osamosvojila, a nekdaj spoštovan voditelj se je zaradi boja proti kolonializmu v zadnjih desetih letih znašel pod udarom kritik in tudi sankcij, saj se oblasti oklepa predvsem s pomočjo nasilja in ustrahovanja svojih političnih nasprotnikov.

85-letni Wade se trenutno spoprijema z nasilnimi protesti, potem ko mu je pred dnevi senegalsko ustavno sodišče dovolilo kandidirati še za tretji predsedniški mandat na prihajajočih volitvah, čeprav so se njegovi nasprotniki pritožili, da je s tem prekršil zakon, ki predsedniku omejuje položaj na dva mandata.

"Kaj hoče Abdoulaye Wade narediti s še enim mandatom na položaju? Zdaj bi moral biti upokojeni državnik, ki bi ga lahko obiskali v pokoju in se pogovarjali o prihodnosti Afrike," je bil kritičen Soyinka.

Skrajneži delajo za politike
Ko pogovor nanese na Nigerijo, kjer je bil leta 1967 zaprt, ker je skušal posredovati za mir v državljanski vojni za odcepitev Biafre, pravi, da verski in politični voditelji spodbujajo nasilje skrajne islamske skupine Boko Haram, ki je odgovorna za več bombnih napadov v zadnjih letih, predvsem na pretežno muslimanskem severu.

Oblasti željne politike s severa Nigerije je obtožil, da indoktrinirane mlade skrajneže, ki so jih novačili med revnimi brezposelnimi v islamskih šolah, uporabljajo kot vojake v boju za to, kdo bo nadzoroval največjo afriško proizvajalko nafte.

"Tisti, ki so spustili Boko Haram z vrvice nad narod, so politiki ... oni stojijo za Boko Haramom ... žal je treba povedati, od kod prihajajo, in sicer s severa," je bil jasen Soyinka in pojasnil, da gre za peščico zelo vplivnih in bogatih ljudi, ki so bili del oblasti ter si nakopičili milijarde dolarjev, zdaj pa so poslali to pošast nad narod.

Nigerijski predsednik Goodluck Jonathan, ki prihaja s krščanskega juga in je zmagal na lanskih predsedniških volitvah, je predsedovanje najbolj poseljene afriške države kot podpredsednik prevzel leta 2010, ko je umrl takratni predsednik Umaru Yaradua, ki je prihajal z muslimanskega severa.

Njegova lanska zmaga je v nasprotju z nenapisanim pravilom znotraj vladajoče stranke, da mora predsedniški položaj rotirati med predstavniki severa in juga, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalci ter politiki s severa.

Soyinka predlaga, da se v Nigeriji organizira nacionalna konferenca, na kateri bi sodelovali predstavniki vseh slojev nigerijske družbe in vseh nacionalnih institucij, ki bi se osredotočili na napetosti med prebivalstvom in se dogovorili o prihodnosti te zahodnoafriške države.