Število samomorilskih napadov je po letu 1980 močno naraslo. Med letoma 1981 in 2015 je bilo po vsem svetu izvedenih kar 4.620 samomorilskih napadov v 40 različnih državah. V njih je bilo ubitih 45.000 ljudi. Večina samomorilskih terorističnih napadov se zgodi na širšem območju Bližnjega vzhoda: kar tri četrtine vseh se jih je zgodilo v Iraku, Afganistanu in Pakistanu.

Samomorilski napadalci postanejo orožje teroristov
Kot del svetovnega sodobnega terorizma so se samomorilski napadi začeli pogosteje pojavljati po letu 1980. Prvi taki napadi so se zgodili med libanonsko državljansko vojno. Samomorilska napadalca iz manjše islamistične skupine sta s tovornjakoma, polnima razstreliva, ubila skoraj 300 ameriških in francoskih vojakov.

Prvi samomorilski napad v Izraelu je leta 1994 izvedlo palestinsko gibanje Hamas. Ustanovitelj in duhovni vodja Hamasa šejk Jasin, ki je bil ubit v atentatu izraelske vojske v Gazi leta 2004, je zatrjeval, da so samomorilski napadi odgovor na vojaško podrejenost Palestincev v primerjavi z izraelsko vojaško močjo. Vrhunec samomorilskih napadov v Izraelu in na palestinskih zasedenih ozemljih je bil med letoma 2001 in 2003. Samo v letu 2002 je več palestinskih oboroženih gibanj (Hamas, Islamski džihad in Brigade mučenikov Al Akse) izvedlo 40 napadov, v katerih je bilo ubitih 200 ljudi. Izrael se je na napade odzval z atentati na visoke predstavnike palestinskih političnih in vojaških gibanj in s podiranjem hiš družin, iz katerih so prihajali samomorilski napadalci.

11. september in začetek svetovne vojne proti terorizmu
Napadalce Al Kaide, ki so 11. septembra 2001 letala usmerili v simbole ameriške vojaške in gospodarske moči, je vodila mešanica islamskega radikalizma in maščevanje zaradi dolgoletnega vojaškega in političnega vmešavanja ZDA na Bližnjem vzhodu. Štirje ključni napadalci od 19 so se radikalizirali v Hamburgu, med njimi tudi Mohamed Atta, ki je bil vodja "hamburške celice", sicer zgleden študent, rojen v Egiptu. Med bivanjem v Hamburgu je vsaj enkrat obiskal Afganistan, kjer se je sešel z vodjem Al Kaide Osamo bin Ladnom. Administracija ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega je svetovnemu terorizmu napovedala vojno. V ospredje razumevanja svetovne vojne proti terorizmu je Busheva administracija postavila boj proti ideologiji radikalnega islama.

Vzroki za "doma vzgojeni terorizem"
7. julija 2005, štiri leta po napadih v ZDA, so se v Veliki Britaniji rojeni mladeniči razstrelili na avtobusu in vlakih podzemne železnice v Londonu. Trije napadalci so bili potomci priseljencev iz Pakistana, četrti je bil jamajškega rodu in je prevzel muslimansko vero. Mohamed Sidique Khan, eden izmed napadalcev, je v videoposnetku, namenjenemu britanski javnosti, povedal, da bo napad izvedel zaradi britanskega vojaškega sodelovanja v Iraku, ki ga je odobrila vlada takratnega premierja Tonyja Blaira: "Vaše demokratično izvoljene vlade nadaljujejo zločine nad mojimi ljudmi po vsem svetu. Za ravnanja vaših vlad ste zato neposredno odgovorni."

Tako kot trojica, ki je na začetku leta morila v uredništvu satiričnega časopisa Charlie Hebdo, je bila, kot kaže za zdaj, tudi večina napadalcev petkovega napada v Parizu, rojena v Evropi. Za tako imenovani "doma vzgojeni terorizem" je značilno, da se posamezniki radikalizirajo predvsem iz socialno-ekonomskih razlogov. Letos je minilo deset let od nemirov, ki so pretresali pariška predmestja. Občutek drugorazrednosti ostaja, hkrati pa je to nevaren humus za radikalizacijo, ki jo očitno spretno izkoriščajo predvsem skrajne islamistične skupine.

Novačenje prek Facebooka in Twitterja
Skupina Islamska država pri novačenju posameznikov deluje na spletnih družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter; v preteklih nekaj letih je v Sirijo in Irak zvabila tudi nekaj tisoč mladih Evropejcev. Francoske varnostnoobveščevalne službe ocenjujejo, da je tja odšlo kar 1.400 Francozov. Američan Troy Kastigar, ki se je leta 2009 pridružil somalijski islamski skupini Al Šabab in kmalu zatem umrl na bojišču, je v videoposnetku, ki je bil objavljen kot propagandno sporočilo za novačenje novih članov, povedal: "Ko bi le vedeli, kako zelo se zabavamo. Tu je pravi Disneyland."

Ena izmed raziskav, ki so jo opravili na čikaški univerzi, ugotavlja, da je bilo kar 95 odstotkov vseh samomorilskih terorističnih napadov po letu 2005 izvedenih zaradi nacionalističnih, in ne verskih razlogov. Njihov cilj je, da bi se okupacijske sile umaknile s spornega ozemlja. Povedano drugače: samomorilski teroristični napadi so predvsem odziv na okupacijo, ne pa proizvod radikalnega razumevanja islama.

Največ žrtev samomorilskih napadov je muslimanov
Daleč največ samomorilskih napadov od leta 2003 pa do danes je bilo v Iraku, skoraj 2.000. Sprva so bili usmerjeni proti ameriškim in drugim tujim vojakom, zdaj v samomorilskih napadih umirajo večinoma popolnoma nedolžni civilisti. Zadnji večji napad se je zgodil 13. novembra v Bagdadu, torej na isti dan kot zadnji v Parizu. V njem je bilo ubitih 22 ljudi.

Dejan Štamfelj, TV Slovenija