Oglas
Nato pa je tempo zelo povečala in je od leta 1950 in 1990 industrija v skupnem bruto domačem proizvodu znašala že 35 odstotkov, kmetijstvo pa pa je počasi padalo in pristalo na manj kot 4 odstotkih.
Za Italijo je bilo zmagoslavno leto 1987, ko so objavili, da je po bruto domačem proizvodu (BDP) prehitela Veliko Britanijo, vendar pa sončno obdobje ni trajalo dolgo časa. Trenutno je razmerje v prid otoške države, saj je BDP Italije 80 odstotkov BDP-ja Velike Britanije, naša soseda pa se že nekaj časa ne more pohvaliti z gospodarskim razcvetom.
Dobro je znano to, da je razlika med italijanskim severom in jugom po večini gospodarskih dejavnikov zelo velika. Brezposelnost je v primerjavi z drugimi članicami EU-ja visoka, saj znaša 57 odstotkov v starostni skupini med 15. in 64. letom, še hujše pa je stanje med mladimi in na jugu države. Sever države je znan po zgostitvi industrije, zato se v ta del države preseli veliko ljudi z revnejšega in manj razvitega juga. Tukaj še posebej izstopajo mesta Milano, Torino in Genova, glavni industrijski proizvodi pa so železo, jeklo in izdelki iz kovine, kemikalije, obleke.
Razen v turizmu in oblikovanju, kjer je Italija po eni strani zaradi zgodovine in naravnih danosti, po drugi pa zaradi izobraževanja in tradicije v svetovnem vrhu, gospodarstvo naše zahodne sosede ni v koraku s svetovnimi velesilami.
Kitajska grožnja
Pa tudi v modni industriji se pojavljajo težave, saj je svetovno gospodarstvo povezalo in hkrati povečalo tekmovalnost, zaradi česar se je prednost Italije zmanjšala. Italijanska industrija je tudi zaradi svoje specifičnosti na udaru kitajskega prodora, saj podobne izdelke za veliko nižjo ceno izdelujejo tudi v Azijii. Glavni trgovinski partnerji Italije so Nemčija, Francija, ZDA in Velika Britanija.
Stavka naša vsakdanja
V zadnjem času se je v Italiji vzpostavila težnja po odprodaji državnega premoženja v podjetjih in zasebni sektor je v Italiji vedno bolj pomemben. Od leta 1993 so se vse vlade trudile zmanjšati državno lastnino, pri tem pa jim je z omejitvami pri pomoči države podjetjem na neki način pomagala tudi Evropska unija. Pogoste so tudi stavke v javnem sektorju, kar na svoji koži občasno občutijo vsi, ki se odpravijo v Italijo in nato obstanejo na letališču ali pa na železniški postaji, ker se je tam zaposleno osebje odločilo za stavko.
Italija intenzivno deluje na področju trgovanja s tujino in izvaža veliko stvari, med pomembnejšimi so obleke in blago, stroji, avtomobili in kemikalije, med uvoznimi izdelki pa prevladujejo kemikalije, hrana in minerali.
Med večjimi spornimi vprašanji Italije sta siva ekonomija in korupcija, saj se veliko poslov sklepa pod mizo. V prvi naj bi se po podatkih italijanskega statističnega urada obrnilo kar 15 odstotkov BDP-ja, po novejših podatkih Mednarodnega denarnega sklada pa naj bi bila ta številka celo izredno visokih 27 odstotkov. Največ sive ekonomije je sicer v kmetijstvu, gradbeništvu in storitvah.
S programom Čiste roke, ki ga je vodil nekdanji sodnik in trenutno poslanec v Evropskem parlamentu Antonio di Pietro, so sicer poskušali izkoreniniti razširjeno korupcijo, vendar pa je boj z njo dolgotrajen in zapleten.
Gospodarska programa presplošna
Glavne teme predvolilne kampanje na gospodarskem področju so stalnice: davki, cena nepremičnin, dosežki socialne države, zmanjšanje državnega primanjkljaja, ureditev trga delovne sile in liberalizacija najpomembnejših gospodarskih panog.
Analitiki so obe strani, tako konservativno pod vodstvom premierja Silvia Berlusconija, v zgodovini Italije edega redkih premierjev, ki se mu je na oblasti uspelo obdržati na oblasti celoten mandat, kot tudi liberalno strujo pod vodstvom nekdanjega vodje Evropske komisija Romana Prodija obtoževali, da je njun gospodarski program preveč splošen in neoprijemljiv.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje