Kanada je po površini za Rusijo druga največja država na svetu, a ima z 32 milijoni prebivalstva zelo majhno gostoto poselitve. Gre za sodobno, tehnološko napredno in energetsko samozadostno državo s precej manjšimi stopnjami kriminala, kot npr. to velja za sosednje ZDA.

V povezavi s tem je kar težko verjeti, kako je ta severnoameriška država močno povezana s pridelavo oziroma uživanjem marihuane.

Čeprav je gojenje konoplje in uživanje marihuane v Kanadi nezakonito početje (razen za medicinske namene), pa vlada velika toleranca tako s strani države oziroma njenih organov kot tudi javnosti (po raziskavah sodeč se večina Kanadčanov zavzema za legalizacijo marihuane).

Zakon le na papirju
T. i. zakon o nadzoru nad drogami in drugimi substancami se za kanabis praktično ne izvaja dosledno oziroma nima nobenega učinka. Kajenje džointa v javnosti je povsem sprejemljivo, podobno velja tudi za gojenje in preprodajanje. Stvari so se nekoliko spremenile leta 2006, ko je oblast od liberalcev prevzela konservativna stranka pod vodstvom Stephena Harperja, ki je imela v svojem programu zapisan tudi strožji boj proti drogam. To je februarja letos Harper še enkrat ponovil, a od obljub se ni premaknilo (še) nič.

Manjšim preprodajalcem drogo le zasežejo
V praksi velja, da nobene "manjše ribe" zaradi gojenja in preprodajanja marihuane kazensko ne preganjajo, niti če jo prodaja mladini v osnovni šoli. Običajno gre le za zaplembo droge, to pa je tudi vse. Drugače pa možje v modrem ravnajo s tistimi preprodajalci, za katere imajo dokaze, da so izvajali nasilna dejanja ali pa so povezani s katero od kriminalnih družb. Mafija je namreč mnogo resnejši problem, saj se njeni pripadniki ukvarjajo s precej bolj resnimi kriminalnimi dejanji. V Kanadi obstaja kar nekaj kriminalnih organizacij, med katerimi je najbolj razvpit gotovo motoristični klub Hells Angels, ki domnevno velja za najbolj razširjeno in organizirano mafijsko družbo - o njej boste lahko prebrali v 2. delu.

Kanabis pred alkoholom
Kajenje marihuane se pogosto začne v zadnjih razredih osnovne šole, a je to v Kanadi precej bolj razširjeno kot v drugih državah. Eden glavnih razlogov se namreč skriva v tem, da imajo v Kanadi višjo starostno mejo, pri kateri lahko začne mladina kupovati in uživati alkohol. Po državah se ta starostna meja za leto razlikuje, sicer pa ima večina držav določeno starostno mejo 19 let. Le Alberta, Manitoba in Quebec imajo nižjo, 18 let. Prav zaradi nedostopnosti alkohola začne kaditi travo velik del mladine – pri nas je tako drugače, saj srednješolci precej več pijejo alkohol kot pa kadijo travo.

Pridelava pogostejša v naravi
Sama pridelava marihuane poteka na dva načina: v naravi ob dobrih pogojih ali pa v notranjih prostorih s posebno opremo. Glede na to, da v Kanadi travniških in gozdnih prostranstev ne manjka, je najbolj preprosto gojenje v naravi. Tudi za to, ker je manj možnosti, da nasade odkrije policija. Največji nasadi obsegajo tudi več kot 100.000 sadik, ki rastejo skrite med poljščinami (koruzo), še pogosteje pa v gozdnatih predelih z zadostno količino vlage in svetlobe. Zaradi velike oddaljenosti od glavnih prometnih poti jih policija zelo težko odkrije. Najbolj so - pričakovano - "oblegani" prostori okrog večjih mest, kjer pa se je v zadnjih letih razrasla kraja pridelkov. Ilegalni nasadi namreč poleg lastnika sadik privabljajo tudi druge, ki imajo svoje nasade ali pa tudi ne. Kraja je namreč lahko priigran denar. Zato so začeli nekateri svoje nasade varovati z orožjem, najbolj intenzivno 14 dni pred dozoritvijo pridelka, ob čemer so se tudi že streljali.

Podzemni bunkerji za gojenje
Drugi način, bolj tvegan, a bolj varen pred odtujitvijo, je gojenje v zasebnih prostorih. Moderne, a drage komore je namreč povsem legalno mogoče kupiti za gojenje navadne zelenjave, kot so paradižniki, a pridelovalci so seveda hitro ugotovili, da se jih da uporabiti tudi za marsikaj drugega – npr. za konopljo. Umetno zagotovljeni pogoji vlažnosti, temperature, svetolobe in vode omogočajo intenzivno pridelavo in končni pridelek v najkrajšem času. Ta sistem ima svoje korenine kje drugje kot na Nizozemskem, od koder se je nato razširil drugam, tudi v Kanado. Najbolj je razširjen v provinci Britanska Kolumbija na zahodu države, kjer so šle stvari celo tako daleč, da se hiše in posestva kupujejo ali gradijo izključno za pridelavo marihuane, ki je postala za turizmom in gozdarjenjem celo tretja najbolj dobičkonosna gospodarska panoga v provinci. Ti prostori so zaradi več prostora brez standardne opreme, imajo pa vgrajene močne klimatske naprave zaradi vročine, ki jo povzročijo toplotne luči, intenzivne ventilacijske ter posebno električno napeljavo. Najbolj ekstremni primeri predstavljajo bunkerji, ki jih za gojenje marihuane postavijo oziroma skopljejo pod zemljo oziroma pod hišo.

Enostavno čez mejo
Kanada velja za drugo glavno dobaviteljico marihuane za ZDA, takoj za Mehiko, od koder pride v ZDA večina marihuane. Za to obstaja več razlogov: izjemno stroga zakonodaja v ZDA, kanadski naravni pogoji in prostor, predvsem pa relativno nezaščitena kanadsko-ameriška meja, ki omogoča, da imajo tihotapci lahko delo. Tega se je npr. zavedal že legendarni mafijec Al Capone, ki je imel med prohibicijo svoj sedež za tihotapljenje alkohola v mestu Moose Jaw, takoj čez mejo. 8.851.000 kilometrov dolga meja velja za najdaljšo nezaščiteno mejo na svetu. Poleg marihuane najbolj narašča tihotapljenje tabletk ekstazija, še posebno metamfetamina. Največ droge se pretihotapi s helikopterji, plovili, letali, hidroplani, tovornjaki za prevoz živine, snežnimi sanmi in osebno prtljago. Ob tem lahko omenim, da Američani precej več pozornosti pa tudi sredstev namenjajo meji z Mehiko. Za primerjavo: obmejna straža ima ob mehiški meji razporejenih 16.900 uradnikov, ob kanadski pa le 1.550. Dodati je seveda potrebno, da ima ZDA z mehiško mejo precej več drugih težav, kot je npr. nezakonit prehod meje.

Industrija, vredna več deset milijard dolarjev
Po ocenah ameriškega National Drug Intelligence Centra naj bi v ZDA tihotapci vsako leto zaslužili med 33 in 56 milijard dolarjev. Prekupčevalci so se vedno znali dobro znajti – ena najbolj priljubljenih poti poteka znotraj indijskega rezervata Akwesasne Mohawk, ki se razteza na obeh straneh meje, zaradi nekakšne plemenske suverenosti pa ameriški in kanadski preiskovalci na tem prostoru nimajo pristojnosti. Ob tem lahko omenim tudi pranje denarja, saj se ameriški dolarji, ustvarjeni s prodajo marihuane, tihotapijo nazaj v Kanado in prelijejo v domačo valuto.

Po razpoložljivih podatkih je Kanada po proizvodnji kanabisa na četrtem mestu za Mehiko, ZDA in Kazahstanom. V ZDA so leta 2007 zajeli 1.446 kg marihuane, v Kanadi pa le 50 kilogramov. Združeni narodi ocenjujejo, da je Kanada na vrhu razvitih držav po kajenju marihuane.

V Kanadi malo raziskav
Večina mednarodnih raziskav, tudi tiste, ki jih izvajajo Združenih narodi, poteka na podlagi nacionalnih raziskav, ki pa se od države do države zelo razlikujejo tako po vzorcih, metodologiji, pogostosti in še čem, zato ne odslikujejo pravega stanja glede medsebojne primerjave držav. Pri tem je zanimivo, da je v Kanadi relativno malo raziskav o razširjenosti marihuane.

Naslednjič si boste lahko več prebrali o delovanju Hells Angelsov.