Nadaljujemo zgodbo o Kanadi in njeni povezavi z marihuano ter Hells Angelsi.

Motoristični klub Hells Angels (Hells Angels Motorcycle Club - HAMC) je mednarodna motoristična in kriminalna združba, ki se ukvarja z organiziranim kriminalom. Najbolj so prisotni na severnoameriški celini, kjer so organizirani v korporaciji Hells Angels Motorcycle Corporation.

Hells Angelsi veljajo za enega izmed glavnih "odpadniških" motorističnih klubov na svetu. Kriminalna dejanja, ki naj bi jih izvajali člani, obsegajo nasilje, preprodajo mamil, tihotapljenje ukradenih predmetov, prostitucijo, umore in izsiljevanje. Člani sicer pogosto trdijo nasprotno in navajo, da so predvsem skupina motorističnih navdušencev, ki se ukvarja predvsem z organizacijo družabnih dogodkov, kot so različne potovalne odprave, zbiranje denarja, zabave in motoristična srečanja. Organizacija se tudi brani povezav s tistimi člani, ki so jih sodišča spoznala za krive kriminalnih dejanj. Pravi, da so za to odgovorni člani sami, ne pa organizacija Hells Angelsov, čeprav so kriminalci formalno njihovi člani.

Začelo se je v Quebecu
Prva kanadska provinca, v kateri so se pojavili, je bil Quebec v Kanadi, kamor so prišli v 70. letih. Pod vodstvom Walterja "Nurgeta" Stadnicka je organizacija do leta 1997 postala glavna kriminalna organizacija v vseh kanadskih provincah. The Vancouver Sun je v enem izmed člankov zapisal, da je Kanada država, v kateri je največ članov združbe Hells Angels glede na število prebivalstva. Imeli naj bi okrog 38 okrožij oziroma središč.

Vzpostavitev četrte veje oblasti
Kot rečeno, Hells Angelse imajo mnogi za največjo kriminalno organizacijo v državi. Sodelovali naj bi bili celo z nekaterimi politiki, sodniki, gospodarstveniki, tožilci in policisti. To pa še ni vse - po nekaterih informacijah naj bi iz njihovih vrst rekrutirali že nekatere mlade policiste in druge kadre, ki so zaposleni v državnih organih. S tem so na lestvici organiziranega kriminala že dosegli t. i. "mrežo elit" oziroma vspostavili četrto vejo oblasti. Organiziran kriminal se namreč izvaja sprva na najnižji ravni, ki ga obravnava kazenski zakonik, pregon izvajata policija in tožilstvo, sankcionira pa se s kaznijo ali zaporom. Na srednji ravni delujejo finančna zakonodaja in finančne institucije, ki delovanje višje situiranih kriminalcev ustavijo z odvzemom denarja. Na najvišji stopnji pa deluje tako imenovana mreža elit (prikritih vodij), ki se jih s konvencionalnimi metodami ne more več ustaviti. Postanejo četrta veja oblasti in njihovo delovanje se da le bolj ali manj upočasniti in nadzorovati.

"Jaz odločam, ne sodniki"
Leta 1994 se je v Quebecu začela vojna med Hells Angelsi in neko rivalsko motoristično kriminalno združbo, ki deluje predvsem v provinci Quebec, ukvarja pa se predvsem s preprodajo mamil. Končala se je leta 2002, zahtevala pa je več kot 150 življenj, tudi nekaterih nedolžnih, ki so se ob nepravem času znašli na nepravem mestu. Domnevni vodja quebeških okrožij je bil Maurice "Mom" Boucher, sicer drugi mož okrožja Canadian Nomad, ki nima določenih geografskih mej. Trenutno je zaradi dveh prvostopenjskih umorov v zaporu. Dobil je dosmrtno ječo, 25 let pa nima možnosti zaprositi za pogojni izpust. Mom je znan po svoji izjavi: "Jaz odločam, kaj se dogaja v Montrealu, ne policija in sodniki." Letos aprila je kanadska policija aretirala več kot 150 domnevnih članov Hells Angelsov.

Preprodaja na svojo roko je tvegana
Hells Angelsi se ukvarjajo s številnimi kriminalni dejanji, med katere spadata tudi proizvodnja in razpečevanje mamil, ki velja le za enega izmed virov zaslužka. Razpečevalcev, ki niso povezani s Hells Angelsi, policija ne spravi v zapor, kar pa ne velja za tiste, ki jim lahko dokažejo povezave z razvpito organizacijo. Gre predvsem zato, da imajo tisti Hells Angelsi, ki razpečujejo mamila, pogosto na vesti tudi resnejše zločine. Ulična trgovina s kanabisom naj bi bila skoraj v celoti v rokah Hells Angelsov. Njihovi člani so na vrhu razpečevalske verige in si tudi lastijo to pravico. Prodaje mamil na lastno roko seveda ne sprejemajo. Če to ugotovijo, človeka najprej poiščejo, mu vzamejo "robo", če jo ima pri sebi, in mu zagrozijo s smrtjo ali pa mu ponudijo sodelovanje, še posebej, če gre za nekoga, ki se dobro spozna na samo pridelavo ali pa ima dobro prekupčevalsko mrežo. Ko si enkrat vklučen, je težko izstopiti … Tisti, ki preprodajajo na svojo roko, imajo za stranke predvsem svoje znance in "zaupanja vredne" ljudi, ki imajo, zanimivo, običajno višji družbeni položaj.