Kardinali so se popoldan po slovesnem zboru v pavlinski kapeli v sprevodu odpravili v Sikstinsko kapelo. Nato so se za tesno zaprtimi vrati začeli odločati o imenu novega papeža 1,1-milijardne Katoliške cerkve.
Več o načinu poteka glasovanja si lahko preberete tukaj. O glavnih kandidatih za izvolitev pa si preberite tukaj.
Začetek konklava po slovesni prisegi
Stroga tajnost volitev
Pred začetkom konklava so dvorano skrbno preiskali za morebitnimi prisluškovalnimi napravami, položili pa so tudi posebna tla, ki naj bi onemogočala uporabo teh naprav. Prav tako kardinali med konklavom, v času katerega bivajo v domu sv. Marte, ne smejo spemljati medijev ali imeti stika z drugimi ljudmi.
Naključni sedežni red
Kardinali so v strogi tajnosti začeli debato o možnih naslednikih. Glasovanje bo z izjemo današnjega uvodnega dne potekalo štirikrat dnevno, črn (oz. ob izvolitvi bel) dim pa se bo iz dimnika kapele pokadil dvakrat dnevno, okoli poldneva in okoli 19.00.
Kardinali v rdečih ogrinjalih in pokrivalih na konklavu sedijo za mizami, ki so postavljene v obliki črke U. Sedijo na oštevilčenih sedežih, sedežni red pa je določen z žrebom. Ob Michelangelovi freski poslednja sodba pa stojijo posode, kamor bodo kardinali oddali svoj glas. Med konklavom
Ratzinger opozoril na grožnje
Že dopoldne je je bila v baziliki svetega Petra maša za izvolitev papeža, ki jo je vodil dekan kardinalskega zbora Joseph Ratzinger. Ratzinger je v pridigi opozoril na grožnje, ki jih Cerkvi predstavljajo sektaštvo, marksizem, liberalizem, ateizem, agnosticizem in relativizem. Izpostavil je pomembno vlogo kardinalov elektorjev in izrazil upanje, da bo Bog katoličanom ponovno dal velikega voditelja.
Ob 9. uri je maša ob začetku konklava potekala tudi v ljubljanski stolnici, daroval pa jo je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.
Leta 1978 osem glasovanj
Prvo glasovanje bi lahko potekalo že danes popoldne, potem pa bodo do izvolitve vsak dan potekali po štirje krogi glasovanja. Zadnji konklave je trajal tri dni, potrebnih pa je bilo osem glasovanj. Za izvolitev papeža je potrebna dvetretjinska večina, izid pa je zelo nepredvidljiv.
Mediji kot glavnega favorita največkrat izpostavljajo prav konservativnega Ratzingerja, vendar analitiki opozarjajo, da bo težko dobil potrebnih 77 glasov, tako da je izid zelo nepredvidljiv.
Svoje mnenje o dogajanju v Vatikanu lahko izrazite na forumu.
Veliko katoličanov meni, da bi moral novi papež prihajati iz tretjega sveta, saj tam živita dve tretjini vernikov. Možnosti, da bi bil izvoljen nigerijski kardinal Francis Arinze ali brazilski Claudio Hummes, so zelo majhne, čeprav na stavnicah kotirata zelo visoko.
Kardinali elektorji po posameznih celinah
|
Celina |
Kardinali |
Delež kardinalov elektorjev |
Delež vseh katoličanov |
|
Evropa |
58 |
50 % |
25 % |
|
Lat. Amerika |
20 |
17 % |
43 % |
|
Sev. Amerika |
14 |
12 % |
7 % |
|
Afrika |
11 |
10 % |
13 % |
|
Azija |
10 |
9 % |
11 % |
|
Avstralija in Oceanija |
2 |
2 % |
1 % |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje