Karimov je na čelu najštevilčnejše srednjeazijske države že od leta 1989 in za njegovo vladavino sta značilni avtoritarnost ter brezbrižnost za demokratične standarde, saj je prepovedal vse politične stranke in neodvisne medije.
Tekmeci hvalili predsednika
Na volitvah, kjer so nastopili še trije njemu naklonjeni kandidati, je Karimov dobil kar 88 odstotkov glasov, kar je sicer manj kot na volitvah leta 2000, ko ga je podprlo 92 odstotkov volivcev. Čeprav drugi kandidati volivce niso ravno pozvali k oddaji glasu za Karimova, pa so med kampanjo hvalili gospodarski napredek med njegovim predsedovanjem.
Če so bile volitve za zahodne opazovalce popolnoma nedemokratične, pa ruski opazovalci niso zaznali nobenih nepravilnosti. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je sporočila, da so volitve potekale v strogo nadzorovanem ozračju, kjer ni bilo prostora za opozicijo. Ovse tudi dvomi v visoko volilno udeležbo, ki naj bi bila po uradnih podatkih več kot 90-odstotna, saj trdi, da so opazovalci organizacije na voliščih opazili le manjše število volivcev.
Uzbekistanska ustava prepoveduje dva zaporedna mandata, a je Karimov kljub temu znova kandidiral. Oblasti niso pojasnile, zakaj je temu tako, vendar je mogoče sklepati, da se njegova tokratna zmaga šteje za prvi mandat, saj so na referendumu leta 2002 volivci podprli podaljšanje predsedniškega mandata s petih na sedem let.
S silo nad protestnike
Uzbekistan je pozornost in skrb svetovne javnosti pritegnil maja leta 2005, ko so varnostne sile s silo zatrle proteste v Andižanu na vzhodu države. Takrat naj bi umrlo več sto ljudi, med njimi tudi ženske in otroci, vendar Karimov zatrjuje, da je bilo ubitih le 189 islamskih skrajnežev, ki so hoteli destabilizirati državo.
Po napadih na ZDA 11. septembra leta 2001 je Karimov postal eden izmed glavnih ameriških zaveznikov v vojni proti terorizmu, zavezništvo pa se je začelo krhati po nasilnem obračunu s protestniki v Andižanu, ko se je znašel pod velikimi pritiski ZDA in evropskih držav. Kmalu nato je iz države nagnal ameriške vojake iz oporišča, ki je služilo za operacije v Afganistanu.
Grožnje zahtevajo posebne metode
Karimov vladanje s trdo roko opravičuje z grožnjami, ki naj bi jih državni varnosti predstavljali islamski skrajneži. Kritiki menijo, da je to le opravičilo za preganjanje opozicije in pri tem navajajo aktiviste za človekove pravice, ki trdijo, da je zaradi političnih in verskih razlogov v uzbekistanskih zaporih zaprtih najmanj sedem tisoč ljudi.
"Včasih se je treba zanesti na avtoritarne metode," je bil Karimov jasen leta 2002. "Od Zahoda moramo vzeti le tisto, kar nam ustreza, in imeti pri tem v mislih tisoče let zgodovine ter našo državno mentaliteto," pravi voditelj, ki pri vodenju države še vedno uporablja metode iz časa Sovjetske zveze.
G. V.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje