Filipini v ponedeljek volijo 16. predsednika države in sodeč po 11-odstotni prednosti v zadnji anketi bo novi predsednik postal Rodrigo Duterte. 71-letnik z vzdevkom Digong se je po več kot dveh desetletjih županovanja velemesta Davao odločil, da zaključi politično kariero na najvišji stopnički - s 6-letnim predsednikovanjem več kot stomilijonski državi na 7.641 otokih v Tihem oceanu.

Kot novi oče obljublja udobno življenje
"Pripravljen sem, da postanem vaš oče. Obljubljam vam udobno življenje. Samo dajte mi čas," je začel na zadnjem predvolilnem shodu v Manili pred več kot 300 tisoč ognjevitimi privrženci, sočasno pa je Dutertejev govor na uradnih shodih po vsej državi poslušalo več kot milijon ljudi.

"Če bom prišel do predsedniške palače, bom naredil tako kot župan. Če me bodo kriminalci razjezili, jih bom vse pobil. Preprodajalci drog, ugrabitelji in ničvredneži, bolje, da pobegnete, saj drugače vas bom tako kot v času županovanja v Davau pobil! Pozabimo na zakone o človekovih pravicah. Poklal bom kriminalce pred očmi (človekoljubnih organizacij), če si tega tako želijo," je na značilni brezkompromisni način Duterte ponovil bistvo svojega programa.

Ni popolna izbira, a hkrati zadnja možnost
Ko bo Rodrigo Duterte postal predsednik Filipinov, bo po njegovih napovedih pol leta povsem odprt lov na vse kriminalce, policija, tajna služba in vojska bodo dobili proste roke. V različnih nastopih in ognjevitih govorih je napovedal, da je pripravljen pobiti tudi do sto tisoč kriminalcev, samo da reši Filipine.

"Mogoče nisem popolna izbira, a sem vaša zadnja možnost. Obljubim vam, da se bom spustil in umazal, samo da bodo stvari narejene, in vse to za filipinsko ljudstvo," Duterte polaga na srce 54 milijonom volilnih upravičencev, ki bodo v ponedeljek izbrali novega filipinskega predsednika.

Volilni sistem v azijski otoški velikanki je preprost: kdor prejme največ glasov, postane novi šef države za največ naslednjih šest let. In sodeč po anketah in raziskavah javnega mnenja samo še nepričakovan tektonski zasuk lahko odnese predsedniško lento ostrojezičnemu pravniku in krajevnemu politiku.

Župan "najmirnejšega mesta" v širšem območju
Rodrigo Duterte ni nobena neznanka ne Filipinom, ne sosednjim državam, niti širši mednarodni skupnosti. Že več kot četrt stoletja dejansko vlada v tretjem največjem mestu države Davao. Pri tem je med uradno skupnim 22-letnim županovanjem (razdeljeno na tri obdobja) 1,5-milijonsko mesto na južnem otoku Mindanao spremenil v samooklicano "najmirnejše mesto Jugovzhodne Azije". S svojimi metodami, grobimi nastopi, dosežki in obtožbami si je leta 2002 prislužil, da ga je na naslovnici predstavil tudi tednik Time in ga poimenoval Kaznovalec (Punisher).

Vodi smrti čistijo Dutertejevo mesto
Najbolj očiten dosežek Duterteja je preganjanje kriminala, pri čemer ga številne nevladne organizacije odkrito obtožujejo, da je vsaj soodgovoren, če ne celo vodja tajnih vodov smrti, ki so v mestu samo med letoma 2005 in 2008 dokumentirano zakrivili več kot 720 izginotij. "Rečejo, da je bilo pobitih 700 ljudi. Zmotili so se: pobitih je bilo 1.700 izmečkov," se je pred leti pobahal ob hudih obtožbah.

Sam Duterte se odvisno od okoliščin in javnosti enkrat hvali s svojo vlogo pri zunajsodnih pobojih, drugič zanika vedenje, kako in zakaj izginjajo domnevni kriminalci. Marsikaterega kriminalca je sicer kar sam poimensko predstavil v svoji redni tedenski televizijski in radijski oddaji, običajni vzorec pa je nato izginotje v roku nekaj dni ali tednov.

Kot Trump ostro nad politične centre moči
V času svetovne obsesije s fenomenom Donald Trump, ki je od tarče posmeha zdaj postal republikanski kandidat za predsednika ZDA, in to s pomočjo ostre retorike, se primerjava ponuja kar sama, s takšnimi ocenami ga označujejo tudi domači politični nasprotniki. Obema populistoma z darom govora je skupno predvsem to, da naj bo izjava še tako sporna, neresnična ali pa absurdna, da si z njo čisto nič ne škodita. Oba se predstavljata kot človeka zunaj političnih ustanov in centrov moči.

Bi moral župan prvi posiliti Avstralko?
Ob izteku sicer vroče kampanje si je Duterte privoščil tudi mednarodni škandal, pri čemer je Avstralija v primeru njegove zmage že napovedala zmanjšanje diplomatske prisotnosti v državi. Ko je "Digong" komaj dobro prevzel županovanje Davaa, je leta 1989 izbruhnil upor v zaporu, pri čemer so zajeli avstralske misijonarje. Na koncu je bilo ubitih 16 zapornikov in 5 protestantskih misijonarjev, med drugim tudi 36-letna Jaqueline Hamill, ki so jo predtem množično posilili.

Sredi aprila se je Duterte na shodu spomnil dogodkov in razkril misli, ko je videl truplo misijonarke. "Ali sem bil besen, ker so jo posilili? Seveda, to je bil eden izmed razlogov. A bila je res lepa, župan bi moral biti prvi na vrsti." Pritožili sta se veleposlaništvi Avstralije in ZDA, posledično pa je Duterte celo zmogel delno opravičilo.

Postavljanje s spolnimi podvigi
V sicer izjemno močno katoliški državi Duterteju niti malo ne škodi postavljanje z ženskami in priznanje, da je ženskar. Sam se postavlja, da ob stalni partnerici vzdržuje še eno ali dve ljubici. "A jih imam nastanjene v prikolicah, v hotele jih vodim samo zaradi seksa, tako da davkoplačevalcev nič ne staneta," je ena izmed slikovitih izjav župana, ki je bržkone tudi največji promotor modre tabletke za erekcijo na Filipinih.

Ob obisku papeža Frančiška v državi si je Duterte privoščil celo izpad in napad na papeški obisk, za trenutek se je zazdelo, da bi to lahko pokopalo njegovo kandidaturo v katoliški državi, ki mu sicer zlahka spregleda, da ni vernik in ne hodi v cerkev ter na obrede. A se je Duterte spretno izvlekel, da je kritiziral vladno slabo organizacijo obiska, zaradi česar je prišlo do obsežnih prometnih zastojev in zapor.

Zatrjuje, da v Davau ni korupcije
Drugi veliki adut je boj proti korupciji. "Pojdite v Davao in tam ne boste našli niti sledu korupcije v vladi. Verjemite mi, ko rečem, da bodo kriminalci jedli krogle." In ravno uspehi in politika v Davau in okolici nemirnega Mindanaa so pripomogli, da je Duterte kljub odsotnosti podpore velike vsedržavne stranke zdaj pred zmagoslavnim prihodom v glavno mesto Manila.

Če se ga že primerja s Trumpom, ga od njega marsikaj tudi ločuje. Sam Rodrigo Duterte, rojen leta 1945, ko so se rojevali samostojni Filipini, je sicer rojen v politični družini guvernerjev, županov in poslancev, a je sam med šolanjem in študijem prava v petdesetih in šestdesetih letih postal prepričan levičar in socialist. Tudi zdaj je njegovo volilno geslo "Pogum in sočutje".

Vlaganja v vidno in socialno infrastrukturo
Ob več kot sumljivih povezavah z vodi smrti je v Davau sočasno tudi občutno spremenil mesto s socialnimi stanovanji in drugimi rešitvami za skupnost, pri čemer se na primer veliko vlaga v terapevtsko zdravljenje odvisnikov od mamil. Z obsežnimi vlaganji v infrastrukturo se Davao resnično razlikuje od preostalih velikih filipinskih mest, saj izstopa po urejenosti, redu, čistoči in delujočih mestnih službah.

Podal roko in položaj manjšinskim muslimanom
Kot župan je zagotovil vidno predstavniško mesto manjšinam, predvsem muslimanskim Morom, iz vrst katerih se v preostalih delih Mindanaa že desetletja upirajo vsa bolj radikalni islamistični uporniki. Hkrati Duterte ne skriva zvez s komunistično gverilo, ki se po džunglah Filipinov upira že od leta 1969. V primeru zmage je že napovedal dokončanje 47-letnih nasprotij, pomilostitev za gverilce in njihovo vključitev v skupnost.

Federalist in protekcionist
Duterte zagovarja federalizem, s čimer bi lahko pomirili druga pokrajinska nesoglasja, ter okrepitev socialnih transferjev in zaščito delavskih pravic. Nasprotuje spremembi ustave, ki bi tujcem dovoljevala lastništvo zemlje, a zato tujim vlagateljem obljublja ustanovitev posebnih "poslovnih otokov" kot gospodarskih območij z ugodnostmi.

Zadržan samo do pomorskega spora s Kitajsko
Kolikor je neposreden, tudi prostaški, pa obstaja tema, pri kateri je previden - odnosi s Kitajsko. Vprašanje pomorske meje in delitve Južnokitajskega morja, pri čemer je v ospredju lastništvo otočij Spratly in Paracel, je nevralgična točka za narodni ponos Filipincev. Duterte je poudaril, da mornarice in celotne vojske ne misli peljati v spopad niti do položajev, ki bi lahko še poglobili razhajanja z drugo najpomembnejšo partnerico Manile. Po drugi strani pa populistično pravi: "Sam se bom zapeljal mimo Kitajcev z vodnim skuterjem in zapičil filipinsko zastavo na naših otokih."

Nenavadna pobuda odhajajočega predsednika
Rastoča podpora obstrancu tradicionalnih manilskih družin, ki so si delile oblast vse od padca diktatorja Ferdinanda Marcosa, je v zadnjem hipu sprožila paniko. Odhajajoči predsednik Benigno Aquino je v petek sprožil pobudo, naj se preostali predsedniški kandidati odpovedo oz. umaknejo iz volilne tekme in podprejo njegovega izbranca Mara Roxasa. A pobuda je naletela na gluha ušesa preostalih dveh resnih kandidatov Gracea Poeja in Jejomarja Binaya, hkrati pa je dala Dutertejevi kampanji še dodaten zagon. "Komični načrt," je bil komentar favoriziranega kandidata.

Bo kaznovalec res novi diktator?
"Negotovost in obrisi diktatorstva se spet kažejo nad našo državo," je dramatično opozarjal Benigno Aquino, a očitno je največ Filipincev prepričanih, da kljub desetletju stabilnosti in povprečni rasti dobrih 6 odstotkov BDP-ja na leto potrebuje država trdo roko. Četudi to pomeni proste roke pri zunajsodnih pobojih kriminalcev oz. ljudi, ki jih tako označi prihajajoči predsednik. Vsekakor je na Filipinih konec varljivega političnega miru in se jim obeta priljubljen, a tudi nepredvidljiv predsednik, ki bo razburkal in pritegnil tudi svet.