Po besedah Gadafija so v ozadju konflikta v zahodni sudanski pokrajini zahodne sile, med katerimi pomembno vlogo igra Izrael, kjer so darfurski uporniki odprli svoje pisarne, imeli pa naj bi tudi srečanja s predstavniki izraelske vojske. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je pozval, naj nemudoma ustavi sodne postopke proti sudanskemu predsedniku Omarju Al Baširju.

V nekaj dneh naj bi ICC izdal nalog za aretacijo Baširja, potem ko ga je julija lani obtožil za geonicd v Darfurju, kjer je po ocenah Združenih narodov od začetka konflikta leta 2003 umrlo 300.000 ljudi, medtem ko jih je bilo več kot 2,5 milijona razseljenih. Vlada v Kartumu obtožuje Zahod manipulacije in pretiravanja s številom smrtnih žrtev, ki jih sama ocenjuje na deset tisoč.

"Zakaj bi morali obtoževati Baširja, če so težave povzorčile tuje sile, na primer Tel Aviv stoji v ozadju krize v Darfurju," je dejal Gadafi in mednarodni skupnosti svetoval, da se v primeru Darfurja odpove "neuravnoteženemu pristopu". Dogajanje v Darfurju so ZDA kot ene redkih označile za genocid, medtem ko se ZN še zmeraj izogiba uporabi tega izraza.

"Sodišče, Združeni narodi in mednarodna skupnost morajo svojo pozornost usmeriti na sodelujoče v tem dramatičnem konfliktu ... na tistega, ki je ta banalni spor med plemeni glede kamel spremenil v mednarodni konflikt," je pred nekaj dnevi dejal Gadafi.

Razmere so začele postajati dramatične pred šestimi leti, ko so izbruhnili spopadi med darfurskimi uporniki in vladnimi silami iz Kartuma, ki so si pri podrejanju območja, prizadetega s sušami, izginjanju obdelovalnih površin in prenaseljenosti, pomagale tudi s krajevnim arabskim prebivalstvom v zloglasnih milicah Džandžavid.

Napori niso prinesli uspeha
Darfur svetovne javnosti ni pustil hladnokrvne in v zadnjih letih smo bili priča kar nekaj ozaveščevalnim akcijam svetovnih zvedznikov in drugi strani resne, a žal neuspešne poskuse nevladnih organizacij in svetovne diplomacije, saj tudi ta ni prinesla konca trpljenja za nedolžne civiliste.

Slovencem sta krizo v Darfurju z ozaveščanjem o tragedijah na drugih koncih sveta vsak na svoj način nedvomno bolj približala nekdanji predsednik Janez Drnovšek in svetovni popotnik Tomo Križnar, ob tem pa pri lajšanju posledic konflikta pomagajo tudi slovenski vojaki, ki v okviru misije ZN-a čez mejo v Čadu skrbijo za zaščito begunskih taborišč, kamor se je zateklo na tisoče pregnanih iz Darfurja.

Posilstvo kot orožje
In prav v begunskih taboriščih v Sudanu in Čadu so pregnanci s svojih uničenih domov izpostavljeni enakemu nasilju, kot so mu bili priča, ko so morali zapustiti svoje kraje. Najbolj so seveda na udaru nemočne ženske in otroci - večinsko prebivalstvo taborišč.

Kot drugod v konfliktih v Afriki se tu prav tako kot eno močnejših orožij pojavlja posilstvo. "Posilstvo se uporablja kot orožje za ustrahovanje žensk in deklet kot tudi njihovih družin in celotnih skupnosti. Nobena ženska ali dekle ni varno," je razmere že leta 2004 opisala sodelavka ZN-a Pamela Shifman.

Svetovna gospodarska kriza je zasenčila Darfur, vmes pa že vzhajajo novi konflikti, katerim je mednarodna skupnost žal čedalje manje kos. Še posebej afriški voditelji so se do zdaj izkazali za neuspešne pri gašenju konfliktov na celini.

Gadafi je resda pred kratkim prevzel vodenje Afriške unije, a zaradi njegovih pogosto nerealnih idej od nekdanjega zavzemanja za združitev arabskega sveta do današnjih prizadevanj za Združene afriške države, mu marsikdo na domači celini ne zaupa več, vendar so mu pripravljeni popuščati zaradi znatne libijske pomoči drugim afriškim državam. Verjetno bi mu nekateri radi položili na srce, da opusti svoje ideje in se resno loti reševanja resnih problemov. Ali pa se raje umakne.

Gregor Valenčič