Tako srbski časopis Blic v današnji izdaji poroča, da so za poplave v Obrenovcu krive predvsem oblasti - državno podjetje za upravljanje voda Srbijavoda naj bi namreč razstrelilo napačno cesto, kar je odprlo pot reki Tamnavi, ki je zalila Obrenovac.
Blic izpostavlja, da je Tamnava 15. maja podivjala in grozila, da bo potopila kraj Kocljevo. Ekipa Srbijavode je v želji rešiti omenjeni kraj razstrelila regionalno cesto, ki pa je bila dejansko breg reke. Ta je nato spremenila tok in stekla proti Obrenovcu.

Obrenovac je bil v nedavnih katastrofalnih poplavah prizadet najbolj med vsemi srbskimi mesti. Tam so tudi našteli največ, 14 utopljenih. Včeraj ga je na uradnem obisku v Srbiji obiskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor in bil zgrožen nad razmerami v mestu.

Tožba proti Srbijavodi
Nepremišljena razstrelitev ceste sicer ni edini očitek Srbijavodi - to, kot kaže, zaradi malomarnosti čaka tožba občine Smederevska Palanka. Pred dnevi je namreč župan Radoslav Milojičić Kena svoje svetnike obvestil, da bo občina tožila Srbijavodo, ker je ta zanemarila objekte za obrambo proti poplavam, ki so v njihovi pristojnosti, čeprav so bili za to plačani.

"Če bi vzdrževali črpalne postaje in čistili vodotoke, bi bila škoda kar nekajkrat manjša," je dejal Milojičić na seji skupščine, ki je njegovo poročilo soglasno sprejela. "Moram reči, da sem razočaran nad našo državo, da tu po Titu nič več ne deluje, od Vučića, Tadića, Dačića, Đilasa ... Vsaka srbska regija ima en rešilni čoln. To ni samo težava te vlade, ampak je težava vseh vlad od 90. let dalje, zato so tudi vsi krivi za to."

Milojičić je dodal še, da civilne zaščite ni in da "niti en segment naše družbe, ki nas je delal močne, ne obstaja več". "Upam, da se bomo po vsem tem - ne politično, ker si v tem nikdar ne bomo edini - zedinili glede teh ključnih težav, da bi naša država šla naprej."

V Smederevski Palanki je bilo poplavljenih 6.500 hektarjev obdelovalnih površin in 1.100 gospodinjstev.

Srbijavoda uperja prst v nekdanjega ministra
Srbijavoda se po drugi strani brani vseh očitkov. Direktor podjetja Goran Puzović tako trdi, da se katastrofe pač ni dalo preprečiti, da nihče ni mogel predvideti, da bo padlo toliko dežja, in da če kdo, so odgovorne lokalne oblasti zaradi počasne evakuacije. Svoje naj bi prispevala tudi finančna kriza v državi, zaradi katere so srbski sistemi vodnega upravljanja v zadnjih 15 letih počasi propadali.

Ob tem je Puzović v intervjuju za časopis Kurir prst uperil v nekdanjega srbskega gospodarskega ministra Mlađana Dinkića, ki je leta 2010 sprejel zakon, "s katerim so prihodki Srbijavode postali tudi prihodki srbskega proračuna". "Država bi nam morala denar vrniti, a se to ni zgodilo. V tem trenutku imamo 1,3 milijarde dinarjev, brez od dveh do treh milijard pa ne moremo izvajati niti najosnovnejših dejavnosti," razlaga Puzović.
Na vprašanje časopisa, ali je za vse torej kriv predvsem nekdanji minister, pa: "Tako je. In zdaj smo vsi na lastni koži to občutili. V tem času smo opozarjali, da je takšna odločitev smrt za vodno upravljanje. A odgovora ni bilo. V naši službi je preventiva najpomembnejša."

Puzović ocenjuje, da je v Srbiji danes približno 170 točk, ki bi bile ob poplavah lahjko ogrožene in bi jih bilo nujno treba sanirati. Za prenovo naj bi potrebovali med 11 in 12 milijoni dinarjev.