Kemično orožje je najstrožje prepovedano, ker je strupeni plin pogosto neviden, ker je njegova uporaba neselektivna, torej lahko umori veliko nedolžnih ljudi, in zaradi hudega trpljenja, ki ga povzroči. Število žrtev takšnih napadov je vedno veliko. Foto: Reuters
Kemično orožje je najstrožje prepovedano, ker je strupeni plin pogosto neviden, ker je njegova uporaba neselektivna, torej lahko umori veliko nedolžnih ljudi, in zaradi hudega trpljenja, ki ga povzroči. Število žrtev takšnih napadov je vedno veliko. Foto: Reuters
Ameriški zemljevid posledic napada 21. avgusta
Bela hiša je konec avgusta objavila zemljevid Damaska z okolico, ki z rumeno barvo prikazuje območja, ki naj bi utrpela posledice zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja, kot trdijo Američani, s strani sirskih vladnih sil. Ruska stran trdi prav nasprotno, da so napad izvedli sirski uporniki, predlagala pa je, da sirsko kemično orožje pride pod mednarodni nadzor. Damask je zato pri Združenih narodih v četrtek vložil dokumente za formalni pristop Sirije h konvenciji o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, a Francija in ZDA dvomijo o čistih namenih režima Bašarja Al Asada. Foto: EPA


Sarin ali živčni plin je v čisti obliki brezbarvna tekočina. V kožo lahko prodira neodvisno od agregatnega stanja, pare sarina pa se dobro vpijajo v različne materiale (tekstil, volna, usnje, les, opeka in beton). Z izhlapevanjem sarina iz naštetih materialov se do tedaj čisti zrak kontaminira z visokimi koncentracijami. Obstojnost na terenu je odvisna od vremenskih razmer. Smrtne ali nevarne koncentracije sarina v zraku se lahko pri ugodnih vremenskih razmerah (veter) pojavijo na oddaljenosti 15 do 25 m od kraja uporabe. Smrt nastopi v 1 do 15 minutah po izpostavljenosti smrtni koncentraciji. Sarin se razgrajuje po obdobju nekaj tednov do nekaj mesecev.
Vir: Wikipedia


Gorčični plin ali iperit je bojni plin iz družine mehurjevcev. Čisti iperit je oljnata tekočina brez vonja in barve, industrijsko pridobljen pa je temno rumene barve z vonjem, podobnim gorčici ali hrenu. Plin se dolgo zadržuje v zraku, na zemlji in v zaprtih prostorih. Zelo hitro tudi prodira skozi vrsto različnih materialov, kot so tekstil, lepenka, tanka guma, koža ... Kontaminacija ozemlja po enkratni uporabi lahko traja od le nekaj ur pa vse do več mesecev. Pri ljudeh povzroči težke poškodbe v obliki mehurjev in ran na koži, očeh, dihalnih organih in prebavilih. Za smrt človeka je najmanjša količina strupa potrebna pri peroralnem vnosu, kjer se znaki zastrupitve običajno začenjajo z draženjem v grlu, izgubo glasu, bolečino v prsnem košu in kašljanjem.
Vir: Wikipedia
OPCW
V Haagu na Nizozemskem ima sedež medvladna Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW), ki preverja, kako države spoštujejo Konvencijo o kemičnem orožju, lahko pa v posamezno državo pošlje tudi inšpektorje. Vsaka država podpisnica omenjene konvencije postane avtomatično tudi članica organizacije, kar pomeni, da je zunaj organizacije le sedem držav - Angola, Burma, Egipt, Izrael, Severna Koreja, Južni Sudan in Sirija. Foto: EPA
Halabdža
Kurdsko mesto Halabdža je postalo simbol brutalnosti režima nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, ki je marca leta 1988 ukazal napad z iperitom in sarinom. V nekaj minutah je umrlo več kot 5.000 ljudi. Foto: EPA

Kopač, asistent na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je v pogovoru za MMC pojasnil, kako kemično orožje, o katerem je v zadnjih dneh zaradi razmer v Siriji toliko govora, države sploh proizvajajo in koliko ga obstaja na svetu. In to kljub temu, da je kar 188 držav podpisalo Konvencijo o kemičnem orožju, ki prepoveduje ne le uporabe tega orožja, ki ob biološkem in jedrskem sodi med orožja za množično uničevanje, ampak tudi njegov razvoj, proizvodnjo in shranjevanje.

Kaj sploh označujemo z izrazom kemično orožje?
Splošna in tradicionalna definicija kemičnega orožja je, da so to strupene kemikalije, shranjene v dostavnih sistemih, kot so bombe, granate in mine. Po Konvenciji o kemičnem orožju pa je to katera koli strupena kemikalija, ki lahko povzroči smrt, poškodbo, začasno onesposobljenost ali draženje čutov.

Katere snovi spadajo v ta sklop? Poznamo živčni plin sarin, ki naj bi bil uporabljen tudi v nedavnem napadu v predmestju Damaska v Siriji, iperit, Sirci naj bi po trditvah nekaterih medijev imeli še nekatere bolj strupene živčne pline, kot je plin VX ...
V osnovi so štiri kategorije strupenih kemikalij oziroma agentov, ki se štejejo med kemično orožje. To so: dušljivci (najbolj znana klor in fosgen), mehurjevci (najbolj znan gorčični plin oziroma iperit), krvni agenti (vodikov cianid) in živčni plini (sarin, soman, VX …)

Kako draga je izdelava kemičnega orožja in kako lahko je priti do sestavin?
Čeprav se kemično orožje šteje za jedrsko bombo revnejših držav, njegova proizvodnja, pa tudi shranjevanje in še posebej dostava do nasprotnika zahtevajo relativno velika sredstva, znanje, tehnologijo in infrastrukturo. To je tudi razlog, zakaj skoraj ni primera (izjema je napad na tokijsko podzemno železnico), ko tovrstno orožje poseduje kdo drug kot država. Res pa je, da se nekateri preprostejši bojni strupi lahko proizvajajo tudi v obstoječih proizvodnih obratih kemične industrije. Tako se ocenjuje, da se lahko relativno velika zmogljivost za proizvodnjo fosgena kupi za 10 do 15 milijonov ameriških dolarjev. Težava pri tem pa je še, da se pri proizvodnji omenjenega (kot mnogih drugih bojnih strupov) uporabljajo kemikalije (npr. klor), ki so sicer sestavine številnih proizvodov za vsakdanjo rabo (npr. zobna krema).

Zakaj je bila prav uporaba kemičnega orožja v Siriji tista meja, pri kateri so ZDA resno zagrozile z vojaškim posredovanjem? Vendarle iz Sirije že več kot dve leti prihajajo strašljivi prizori napadov, obstreljevanja, mučenja, razdejanja, otroških beguncev ...
Zato ker je kemično orožje orožje za množično uničevanje. To pomeni, da njegova uporaba neselektivno povzroči izredno veliko število žrtev. Hkrati je to poleg biološkega orožja orožje za množično uničevanje, o katerem se je večina držav na svetu (mislim, da 188) odločila, da se uniči. Še več, da se prepovedo njegov razvoj, proizvodnja, shranjevanje in uporaba. Uporaba takšnega orožja tako predstavlja veliko grožnjo, hkrati pa bi lahko tudi zavrla proces razoroževanja na tem področju, ki ga mednarodna skupnost šteje za prvi velik uspeh na področju dokončnega uničenja vsega orožja za množično uničevanje na svetu. Ne smemo pa pozabiti tudi na strahotne in, še enkrat poudarjam, neselektivno izbrane žrtve (ne samo borci, ampak tudi otroci, ženske in starci).

Kakšne posledice uporaba kemičnega orožja povzroči pri ljudeh?
Kot povedo že imena različnih tipov kemičnih agentov, prvi dušijo, drugi povzročajo mehurje na koži, tretji zastrupljajo kri, četrti pa delujejo na živčevje. Zadnji (predvidoma sarin) je bil uporabljen v Siriji, posledica njihovega delovanja na živčni sistem (v telo pridejo preko vdihavanja ali skozi kožo) je, da onemogočijo impulzom, da potujejo po živčnem sistemu. Posledično pride do paralize mišic, ki povzroči, če se hitro ne zdravi, smrt.

Kemično orožje je prepovedano s posebno mednarodno konvencijo iz leta 1993, a očitno ga nekatere države vendarle imajo. O katerih državah govorimo in za kakšne količine gre, vsaj po neuradnih podatkih?
Po meni znanih podatkih so leta 2012 štiri države potrdile, da imajo kemično orožje: ZDA, Rusija, Sirija in Severna Koreja. V času hladne vojne so tako ZDA kot Sovjetska zveza posedovale več kot 100.000 ton kemičnega orožja. Ocenjuje se, da bi lahko s to količino strupov pomorili celotno prebivalstvo na Zemlji. Danes so te količine veliko manjše, saj so v skladu s konvencijo večino agentov že uničili. ZDA naj bi svoje zaloge dokončno uničile leta 2017. Po ocenah iz leta 2009 Severna Koreja poseduje med 2.500 in 5.000 tonami tovrstnega orožja, Sirija pa naj bi imela nekaj sto ton bomb in raketnih bojnih glav, napolnjenih s kemičnimi agenti.

Kdaj so kemično orožje prvič uporabili in kateri so bili najbolj smrtonosni napadi z njim v preteklosti?
Prva uporaba kemičnega orožja seže že daleč v preteklost. Antični grški zgodovinar Thucydides je zapisal, da so Špartanci proti Atencem v času peloponeških vojn (leta 425 pr. n. š.) uporabili arzenov. Podoben plin so na Kitajskem uporabljali v času dinastije Sung. Množična uporaba kemičnega orožja pa se začne v času prve svetovne vojne. Nemci so prvi uporabili bojne pline v napadu na Bolimov proti ruski vojski januarja leta 1915. Daleč najbolj pa je znana uporaba gorčičnega plina pri Ypresu (Belgija) aprila leta 1915. Ocenjuje se, da je bilo v prvi svetovni vojni več kot milijon žrtev kemičnega orožja, od tega jih je 100.000 umrlo. Med obema vojnama so Italijani uporabili kemično orožje v vojni za Abesinijo, sicer pa je bil to čas, ko so razvili številne nove bojne strupe. V drugi svetovni vojni so kemično orožje uporabili Japonci v Mandžuriji, na zahodu pa kljub velikim zalogam prave uporabe kemičnega orožja ni bilo.

Po drugi svetovni vojni je znana še uporaba tega orožja v Jemnu leta 1967. Daleč najbolj odmevna uporaba kemičnega orožja po drugi svetovni vojni pa je iraško-iranska vojna, kjer je Sadam Husein leta 1986 izdal ukaz, da lahko vojaški poveljniki tovrstno orožje uporabljajo brez njegove predhodne odobritve. Leta 1988 pa je sledil še napad na lastne iraške Kurde, kjer je bilo ubitih okoli 4.000 ljudi in več kot 10.000 poškodovanih.



Sarin ali živčni plin je v čisti obliki brezbarvna tekočina. V kožo lahko prodira neodvisno od agregatnega stanja, pare sarina pa se dobro vpijajo v različne materiale (tekstil, volna, usnje, les, opeka in beton). Z izhlapevanjem sarina iz naštetih materialov se do tedaj čisti zrak kontaminira z visokimi koncentracijami. Obstojnost na terenu je odvisna od vremenskih razmer. Smrtne ali nevarne koncentracije sarina v zraku se lahko pri ugodnih vremenskih razmerah (veter) pojavijo na oddaljenosti 15 do 25 m od kraja uporabe. Smrt nastopi v 1 do 15 minutah po izpostavljenosti smrtni koncentraciji. Sarin se razgrajuje po obdobju nekaj tednov do nekaj mesecev.
Vir: Wikipedia


Gorčični plin ali iperit je bojni plin iz družine mehurjevcev. Čisti iperit je oljnata tekočina brez vonja in barve, industrijsko pridobljen pa je temno rumene barve z vonjem, podobnim gorčici ali hrenu. Plin se dolgo zadržuje v zraku, na zemlji in v zaprtih prostorih. Zelo hitro tudi prodira skozi vrsto različnih materialov, kot so tekstil, lepenka, tanka guma, koža ... Kontaminacija ozemlja po enkratni uporabi lahko traja od le nekaj ur pa vse do več mesecev. Pri ljudeh povzroči težke poškodbe v obliki mehurjev in ran na koži, očeh, dihalnih organih in prebavilih. Za smrt človeka je najmanjša količina strupa potrebna pri peroralnem vnosu, kjer se znaki zastrupitve običajno začenjajo z draženjem v grlu, izgubo glasu, bolečino v prsnem košu in kašljanjem.
Vir: Wikipedia