Obama je dejal, da Putinova politika do Ukrajine ni znamenje moči, ampak kaže na globoke skrbi in sumničenja, ki jih imajo ruske sosede do tovrstnega vmešavanja v njihove notranje zadeve. Rusko početje bo zato te države še bolj oddaljilo od Moskve.

O ruskih izgovorih, s katerimi ti utemeljujejo zavzetje Krima, je Obama dejal, da ima Putin drugačne pravnike kot vsi drugi po svetu. "Vendar to nikogar ne zavaja. Drugje po svetu vlada trdno prepričanje, da Rusija krši mednarodno pravo in da ne bi smela uporabljati sile za širjenje vpliva v Ukrajini," je dejal.
Kerry v Kijevu
Medtem je ameriški državni sekretar John Kerry zaradi ukrajinsko-ruske krize pripotoval v Kijev, da bi s tem izkazal podporo novi ukrajinski vladi in premierju Arseniju Jacenjuku.
Kerry v Ukrajino ni prišel praznih rok, ampak je tamkajšnjim začasnim oblastem ponudil milijardo dolarjev vreden sveženj pomoči za blaženje preteče finančne krize v državi. "Pomagali vam bomo," je dejal zbrani množici na Trgu neodvisnosti, kjer je položil cvetje žrtvam februarskega nasilja. "Pomagamo vam. Predsednik Obama pa načrtuje še več pomoči."

Državni sekretar se je nato napotil na srečanja z začasnim ukrajinskim predsednikom Oleksandrom Turčinovim, premierjem Jacenjukom in drugimi novimi vladnimi figurami.

Kerry je Rusijo pozval k umiritvi razmer na Krimu. Kremelj mora svoje enote umakniti nazaj v vojašnice, sicer ZDA in njihovim partnerjem ne bo preostalo drugega, kot da Rusijo "politično, diplomatsko in gospodarsko osamijo", je opozoril. Hkrati je Kerry zagotovil, da si ZDA v Ukrajini ne želijo "konfrontacije". "Obstaja boljši način, da Rusija uveljavlja svoje legitimne interese v Ukrajini," je še dodal.
Srečanje članic Nata
Zelo dejavni so tudi drugi diplomati, ki se skušajo za pogajalsko mizo približati rešitvi zaostrenih razmer. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton se je tako v Madridu sešla z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, na nujnem sestanku o Ukrajini govorijo tudi veleposlaniki zveze Nato.

Veleposlaniki 28 članic Severnoatlantskega sveta so se drugič v treh dneh sestali v Bruslju na zahtevo Poljske. Nato meni, da pomeni razvoj dogodkov v Ukrajini in okoli nje "grožnjo sosednjim državam članicam Nata ter ima neposredne in resne posledice za varnost in stabilnost evroatlantskega območja", je dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.

Ashtonova se sestaja z Lavrovom, potem ko so zunanji ministri članic EU-ja v ponedeljek Rusiji zagrozili s sankcijami, če ne bo hitro in konkretno ukrepala za umiritev razmer v Ukrajini. Moskvo so pozvali, naj takoj umakne oborožene sile na njihove izhodiščne položaje in brez odlašanja privoli v poziv Ukrajine k posvetovanjem. Morebitne sankcije vključujejo zamrznitev pogovorov o vizumski liberalizaciji in o novem sporazumu med stranema ter usmerjene ukrepe, torej prepoved potovanj v Unijo in zamrznitev premoženja. Ashtonova bo v Kijev odšla v sredo, pred četrtkovim izrednim vrhom EU-ja o Ukrajini.

V Kijevu je tudi misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bo v državi do 14. marca ugotavljala stanje javnih financ in začela predhodni dialog z oblastmi o reformah, ki bi lahko bile podlaga za mednarodno pomoč. Nove oblasti v Kijevu so IMF zaprosile za pomoč 27. februarja. Kijev potrebuje 35 milijard dolarjev (25,6 milijarde evrov) pomoči.

Pahor upa na rešitev po mirni poti
Nad dogajanjem v Ukrajini so zaskrbljeni tudi v Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor upa, da se bodo razmere v Ukrajini umirile. V okviru pogovora s študenti Univerze na Primorskem v Kopru je povedal, da meni, da "nihče tukaj ni neprizadet nad tem, kar se dogaja v Ukrajini in zlasti na Krimskem polotoku".

Pahor je spomnil na sporazum, sklenjen v Budimpešti leta 1994, po katerem je Ruska federacija dobila del oporišč na Krimu za svoje potrebe v zameno za priznanje ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti. "S tem, kar je Rusija naredila v zadnjih dneh, je kršila te pogoje in obveznosti," je izpostavil slovenski predsednik.

Zaradi prihodnosti vseh si Pahor sicer želi, "da se konflikt reši po mirni poti, z dogovorom najprej znotraj Ukrajine, če in v kolikor je to potrebno, pa tudi s pomočjo mednarodne skupnosti". Prav zato, ker so razmere lahko potencialno zelo nevarne, Pahor upa, da bosta na koncu prevladala razum in mirno reševanje sporov.
Gaiser: "Edina rešitev krize, da Rusija dobi možnost normalnih pogovorov"
Predsednik Panevropskega gibanja Slovenije Laris Gaiser poudarja, da bi bilo zdaj izredno pomembno dejansko vzpostaviti pogajanja, usmerjena v stabilizacijo Ukrajine. Gaiser pravi, da bi bila edina mogoča rešitev krize to, da Rusija dobi možnost normalnih pogovorov in da se razmere v Ukrajini rešujejo na relaciji Bruselj-Washington-Moskva-Kijev. Meni, da je to, kar bi lahko zadovoljilo integriteto Ukrajine in določene interese, zdaj lahko samo še federalizacija Ukrajine.

Tako EU kot Rusija sta v zadnjih mesecih po njegovem mnenju v Ukrajini odigrala "veliko napačno igro". Dejstvo je, da se EU v zadnjih mesecih sploh ni ukvarjal z Ukrajino, ampak jo je prepustil zasebni akciji določenih zunanjih ministrstev, kot sta poljsko in latvijsko, je še dejal. Dodal je, da vse to kaže, da EU nima strategije o Ukrajini. Ko so se pojavile prve napetosti, bi bilo naravno, da bi se Bruselj pogovarjal z Moskvo, česar pa ni naredil. Položaj je ušel iz rok, in zdaj Rusija izkorišča svojo prednost na terenu ter vzpostavlja ozračje, kot je na primer počela v Gorskem Karabahu in Gruziji.

O pobudi zunanjega ministra Karla Erjavca, da bi se v imenu EU-ja na dvostranskem srečanju ta sestal z ruskim kolegom Lavrovom, je Gaiser dejal, da bi bilo treba najprej narediti izredno dobro analizo, uskladiti vse pomembne člene našega političnega sistema, minister bi se moral pogovoriti s premierko in predsednikom republike, nato bi bila potrebna koordinacija vseh akterjev in potem bi bilo treba pristopiti s tiho diplomacijo. Šele nato bi predlog predstavili javnosti. Zdaj gre bolj za marketinško potezo za notranjo uporabo, Slovenija pa v tujini daje vtis velike neresnosti. "Imamo potencial, da bi lahko to naredili, a bi bilo treba to narediti na drugačen način," je prepričan.

Zbor za republiko poziva Erjavca k odstopu
Odzval se je tudi Zbor za republiko, ki je v izjavi, ki jo je podpisal tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, izrazil zaskrbljenost zaradi posegov Rusije zoper suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Menijo, da gre za očitno kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine ZN-a, Helsinške sklepne listine pa tudi specifičnih zavez Rusije o spoštovanju suverenosti in teritorialne integritete Ukrajine.

Zaskrbljeni so tudi zaradi izjav slovenske vlade oz. njenega zunanjega ministra o pripravljenosti Slovenije, da bi posredovala med EU-jem in Rusijo, ker da ima Slovenija z Rusijo dobre odnose. Takšne izjave - poleg tega, da dopuščajo dvom o dobrih odnosih z Ukrajino in ustvarjajo vtis, kot da Slovenija ni članica EU-ja - prenašajo težišče problematike, ki je v celoti ruski proizvod, na odnose med EU-jem in Rusijo, poudarjajo. Po njihovem mnenju v mednarodni javnosti utegne nastati vtis, kot da Slovenija podpira težnje po vračanju sovjetskih modelov in teorij o omejeni suverenosti ali se jim celo pridružuje. V Zboru zato menijo, "da bi moral zaradi neprimernega in za Slovenijo škodljivega ravnanja v zvezi z ukrajinsko krizo nemudoma odstopiti vsaj zunanji minister Erjavec".

Erjavec in Bratuškova za politični dialog
Na obtožbe se je odzval Erjavec in poudaril, da ni res, da se je Slovenija postavila na stran ruskih interesov. Dodal je, da je v Bruslju zelo jasno povedal, da je Rusija ključ za rešitev te krize. "Vsi so se s tem strinjali, Slovenija pa je ponudila asistenco, ne v smislu, da bomo naredili mediacijo med EU-jem in Rusijo, ampak v smislu, kot je potekala mediacija v Kijevu, ko so bili na obisku nemški, francoski in poljski zunanji minister, ki jim je uspelo zaustaviti nasilje na Trgu neodvisnosti v Kijevu," je dejal vodja slovenske diplomacije.

Dodal je, da Slovenija priznava novo ukrajinsko vlado kot zakonito. Rusija te vlade še ne priznava, in v tem smislu bi Slovenija lahko pomagala pri dialogu, ker ima tradicionalno dobre odnose z rusko stranjo in hkrati ni obremenjena z zgodovino. "Mislim, da sem ravnal pravilno. Naloga zunanje politike je iskati politične, diplomatske rešitve," je dodal.

Premierka Alenka Bratušek bo v četrtek na izrednem vrhu EU-ja o Ukrajini v Bruslju zastopala stališče, da je treba nadaljevati politični dialog in poskušati najti mirno rešitev, pri čemer Slovenija priznava novo ukrajinsko vlado in ozemeljsko celovitost Ukrajine, od ruske strani pa pričakuje, da bo spoštovala mednarodne pogodbe. "Najslabše bi bilo, če bi se Slovenija zavzemala za ostre ukrepe proti Rusiji," še meni Erjavec.