Po še nedokončanih podatkih je nacionalistična Ata-Žurt, ki se je predstavljala kot opozicija predhodni vladi in je po oceni analitikov pritegnila volivce, ki so zaman upali na hitro stabilizacijo razmer v državi po nemirih, prejel 8,69 odstotka glasov, tesno za njim je socialdemokratska stranka, ki je blizu začasni predsednici Rozi Otunbajevi, z 8,09 odstotka, proruska Ar-Namis nekdanjega premierja Feliksa Kulova pa je zasedla tretje mesto s 7,48 odstotka. Stranka Republika je prejela 7,12 odstotka glasov, levo usmerjena Ata-Meken pa 5,79 odstotka.

Za zdaj ostaja nejasno, kako bo oblikovana vlada v državi, kjer so spomladi hudi nemiri s položaja odnesli dotedanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.

Za 120 parlamentarnih stolčkov se je potegovalo več kot 3.200 kandidatov iz 29 strank, na volitve pa je bilo povabljenih 2,8 milijona volilnih upravičencev.

Kirgizija vpeta v medetnično nasilje
Kirgizijo že več mesecev pretresajo medetnično nasilje in demonstracije, ki so že terjali 400 življenj in aprila z oblasti odnesli predsednika Bakijeva. Ta se je preselil v Belorusijo, na čelo države pa se je povzpela njegova podpornica v revoluciji leta 2005 Otunbajeva. Pod njo so konec 27. junija Kirgizijci na referendumu podprli novo ustavo, ki je v državi uvedla parlamentarni sistem.

Predsednica Otunbajeva, ki naj bi na čelu države ostala do 31. decembra 2011, ni izpolnila pričakovanj svojih sodržavljanov, čeprav je ves čas vztrajala, da bo na čelu države le začasno.