Začasna kirgiška vlada je kljub nestanovitnim razmeram v državi izvedla referendum o spremembi ustave, po kateri bi omejili pristojnosti predsednika države in povečali moč parlamenta. S tem je začasna vlada pod vodstvom premierke Rose Otunbajeve pripravila teren za splošne volitve, ki bodo v Kirgiziji septembra.
Referendum je minil brez večjih izgredov, potekal je ob strogih varnostnih ukrepih, udeležilo pa se ga je okoli 65 odstotkov volivcev.
"Nova ustava je bila sprejeta kljub divjim napadom nasprotnikov," je novinarjem dejala Otunbajeva. "Narod je naredil konec obdobju avtoritarnega in družinskega vodenja," je dodala, pri čemer je imela v mislih režim odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.
Nemiri v skoraj petmilijonski državi, so se začeli z nasilno odstavitvijo Bakijeva aprila letos. Protivladni protestniki so zahtevali njegov odstop, saj Bakijev ni izpolnil svoje obljube o boju proti korupciji. Še več, na visoke položaje naj bi celo nastavil člane svoje družine in sorodnike.

Kako se je začelo?
Ob izbruhu izgredov v prestolnici Biškeku je Bakijev pobegnil na jug države v mesto Oš, kjer je veliko njegovih podpornikov. Medtem mu je začasna vlada vzela imuniteto in mu zagrozila z aretacijo, če se ta ne bo predal sam. Zoper nekdanjega predsednika so sprožili celo kazenski pregon.

Medtem je izbruhnilo novo nasilje v mestu Oš, in sicer med ločenim zborovanjem privržencev začasne vlade in privržencev odstavljenega predsednika. Bakijev je v vnovičnem valu nasilja in grožnji pred odvzemom prostosti z vojaškim transportnim letalom pobegnil v Kazahstan. Še pred tem je Rosi Otunbajevi ponudil svojo predajo, a le pod pogojem, da se v to ne vpleta njegove družine. Zgodilo se ni nič.

Po protestih še izbruh etničnega nasilja
Med tem, ko je vlada pod vodstvom Otunbajeve v državi poskušala vzdržati red in mir, vedoč, da lahko izbruhne anarhija, se je nočna mora uresničila. Konec maja je med Kirgizi in Uzbeki v okolici mesta Oš izbruhnilo etnično nasilje - uzbeška etnična manjšina v Kirgiziji predstavlja 15 odstotkov prebivalstva, okoli 70 odstotkov je Kirgizov. Povod za netenje spora še vedno ni točno znan. Tuji mediji so poročali, da naj bi spor nastal v lokalni pivnici. V nekaj dneh je bilo mrtvih 275 ljudi, po nekaterih vladnih številkah tudi 2.000. Čez mejo s sosednjim Uzbekistanom se je podalo več kot 100.000 beguncev (tudi do 400.000). Začasna vlada je razglasila izredne razmere v Ošu in Džalalabadu in uvedla policijsko uro.

Rusija zavrnila pomoč
Otunbajeva je za pomoč za ustavitev spopadov prosila ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. Ta je vsakršno posredovanje odklonil, češ da gre za notranjepolitično zadevo države. Je pa Rusija na jug Kirgizije, kjer ima svoje vojaško oporišče, poslala ruski padalski bataljon, ki je tako oporišče kot vojake varoval pred izgredniki. Bakijev je pobegnil v Belorusijo, vlada Otunbajeve pa je nemočno gledala pokol, posilstva in kršenje človekovih pravic med pripadniki istega naroda, medtem pa je mednarodna skupnost sedela križem rok.

HRW pozval mednarodno skupnost k preiskavi nemirov

Prva organizacija, ki se je zganila, je bila nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW). Ta je pozvala mednarodno skupnost k preiskavi nemirov, saj naj bi bilo nasilje na jugu Kirgizije sistematično in dobro organizirano. V spopade naj bi bile nenazadnje vpletene tudi varnostne sile, a je kirgiška vlada dejala, da so skrajneži ukradli orožje in oklepna vozila iz bližnjih vojaških baz. Začasna vlada se je odločila, da bo pobudo HRW-ja preučila po referendumu, medtem pa je v Ošu preklicala policijsko uro.

V Kirgiziji začeli z ekshumacijo trupel

Prav tako so v soboto preiskovalci na jugu Kirgizije začeli izkopavati trupla žrtev, ki so bile ubite v izgredih. Nekatera trupla niso bila identificirana, saj so jih zaradi muslimanske tradicije morali takoj pokopati. Preiskovalci pa bodo trupla tudi dobro pregledali, kar je potrebno za točnost preiskave.

Z izkopavanjem trupel seveda niso zadovoljni vsi prebivalci, ki so se včeraj zbrali na pokopališču. A začasna vlada trdi, da je ekshumacija potrebna, saj bodo le tako sorodniki žrtev lahko dobili izplačilo odškodnine.