Foto: Reuters
Foto: Reuters

Vrh, ki se ga udeležuje skupno 55 delegacij, poteka v brazilskem muzeju moderne umetnosti na obali zaliva Guanabara. Srečanje se bo sklenilo v torek, nato bo predsedovanje skupini od Brazilije prevzela Južna Afrika.

Lula: Lakota in revščina sta posledica političnih odločitev

Lula je v uvodnem nagovoru dejal, da so uničujoči učinki spreminjajočega se podnebja vidni po vsem svetu, in pozval prisotne voditelje k ukrepanju za odpravo globalnega segrevanja in revščine.

Zavezništvo podpirajo Afriška unija in Evropska unija, mednarodne organizacije, razvojne banke in dobrodelne organizacije, kot sta Rockefellerjeva fundacija ter fundacija Billa in Melinde Gates. Edina od članic G20, ki se pobudi ni pridružila, je Argentina.

"Lakota in revščina nista posledica pomanjkanja ali naravnih pojavov, ampak političnih odločitev," je dejal Lula, ki se je rodil v revščini in je v politiko vstopil z organiziranjem sindikata kovinarjev.

Boj proti lakoti, revščini in neenakosti, ki vključuje obdavčitev najbogatejših, pa tudi trajnostni razvoj in reforma splošnega upravljanja so bile prioritete brazilskega predsedovanja G20.

Dnevni red zasedanja ter razprave o trgovini, podnebnih spremembah in podnebni varnosti bodo v senci ostrih sprememb ameriške politike, ki jih je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump obljubil ob nastopu mandata, od carin do rešitve vojne v Ukrajini.

Brazilski uradniki so priznali, da bi lahko njihov program na srečanju G20, osredotočen na trajnostni razvoj, obdavčitev izjemno bogatih ter boj proti revščini in lakoti, s Trumpom lahko izgubil zagon. Njihovo prizadevanje za reformo svetovnega upravljanja, vključno z večstranskimi finančnimi institucijami, bi lahko pri Trumpu prav tako naletelo na ovire.

Brez jasnega dogovora o miru

Diplomatski viri pravijo, da so voditelji s težavo dosegli krhek dogovor o tem, kako na vrhu obravnavati zaostrovanje vojne v Ukrajini, celo nejasni pozivi k miru so naleteli na kritike udeležencev.

Obsežen ruski zračni napad na Ukrajino v nedeljo je zamajal še tisto dosedanje soglasje, evropski diplomati pa so hoteli znova preučiti predhodno dogovorjeno besedilo o svetovnih konfliktih. ZDA so tudi odpravile predhodne omejitve za uporabo orožja ameriške izdelave v Ukrajini za napade v notranjosti Rusije.

Brazilski predsednik Lula je pozval k ukrepanju za odpravo globalnega segrevanja in revščine. Foto: Reuters
Brazilski predsednik Lula je pozval k ukrepanju za odpravo globalnega segrevanja in revščine. Foto: Reuters

Biden na vrhu G20 pozval k podpori Ukrajini in krepitvi pritiska na Hamas

Biden je na vrhu G20 v Riu de Janeiru pozval k podpori Ukrajini in krepitvi pritiska na Hamas, ki po njegovih besedah zavrača dogovor o prekinitvi ognja z Izraelom.

"ZDA močno podpirajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Po mojem mnenju bi jo morali tudi vsi za to mizo," je dejal ameriški predsednik, ki ga bo januarja na položaju nasledil Trump, čigar predsedovanje postavlja pod vprašaj ameriško podporo Kijevu.

Ob tem je Biden zbrane na vrhu pozval h krepitvi pritiska na palestinsko islamistično gibanje Hamas, ki po njegovih besedah zavrača dogovor o prekinitvi ognja z Izraelom, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Izrael ima pravico, da se brani po najhujšem pokolu Judov po holokavstu. Vendar je zelo pomembno, kako se brani," je še dejal Biden in zagotovil, da si bo do odhoda iz Bele hiše prizadeval za sklenitev dogovora o prekinitvi ognja, vrnitev izraelskih talcev in konec trpljenja Palestincev.

Biden, ki je na poti v Rio obiskal amazonski pragozd, naj bi se zavezal, da bo dopolnil sklad Mednarodnega združenja za razvoj Svetovne banke, ki je namenjen najrevnejšim državam na svetu, in vzpostavil dvostransko partnerstvo z Brazilijo na področju čiste energije, je novinarjem sporočil visoki ameriški uradnik.

Kitajski predsednik Ši Džinping. Foto: Reuters
Kitajski predsednik Ši Džinping. Foto: Reuters

Starmer in Ši ob robu vrha G20 za spoštljive odnose in sodelovanje

Britanski premier Keir Starmer in kitajski predsednik Ši Džinping sta se ob robu vrha G20 v Riu de Janeiru sešla na štiri oči, kar je prvo dvostransko srečanje voditeljev obeh držav po letu 2018.

"Želimo, da so naši odnosi konsistentni, trajni, spoštljivi," je dejal britanski premier iz vrst laburistov in poudaril zavezanost svoje države vladavini prava. Po njegovih besedah so trdni odnosi med Londonom in Pekingom pomembni za obe strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Kitajska in Velika Britanija imata veliko prostora za sodelovanje," pa je Starmerju po navedbah kitajske tiskovne agencije Xinhua med drugim povedal Ši. Poudaril je potrebo po ohranjanju strateškega partnerstva in odpiranju novih možnosti v odnosih.

Odnosi med Kitajsko in Združenim kraljestvom so v zadnjih letih precej napeti. Med drugim sta si državi večkrat izmenjali obtožbe o vohunjenju.

Oktobra se je v Pekingu mudil britanski zunanji minister David Lammy in med drugim izrazil upanje, da lahko državi konstruktivno pristopita k vprašanjem, pri katerih se njuna stališča razlikujejo.