"Ta stvar se ne bo nadaljevala, dokler je ne bomo ratificirali v našem parlamentu. Švedska in Finska morata najprej izpolniti svoje obveznosti," je bil na tiskovni konferenci ob zaključku vrha jasen turški predsednik in ob tem zbrane opomnil, da je Severna Makedonija za pridružitev zavezništvu potrebovala 20 let.
Ankara med drugim zahteva izročitev ljudi, ki jih sumi terorizma, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Erdogan je izrazil tudi upanje, da bodo "iskrena prizadevanja" predsednika ZDA Joeja Bidna za podporo turškemu načrtu posodobitve zračne flote z bojnimi letali F-16 sprejeta v ameriškem kongresu. Hkrati je napovedal, da bo Turčija kmalu poslala svojega delegata v ZDA, da bi se pogovorili o nadaljnjih korakih.
Ameriški predsednik je pred tem v Madridu dejal, da njegova podpora turškemu nakupu bojnih letal ni gesta, v zameno za turški umik veta Švedski in Finski, glede odobritve predstavniškega doma kongresa pa je bil optimističen.
Turčija je veto nordijskima državama sicer umaknila že v torek, potem ko je od obeh držav dobila vrsto obljub o sodelovanju v boju proti terorizmu.
Finska in Švedska bosta v torek potrdili pristop k Natu
Po poročanju britanskega BBC-ja bosta Finska in Švedska tudi v torek uradno potrdili svoj pristop k Natu. Državi sta sicer po besedah generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga svojo dokončno odločitev o pridružitvi že sprejeli. Zatem pa bo moralo njun pristop potrditi še vseh 30 držav zavezništva.
Na vprašanje, ali bo zavezništvu težko ohranjati enotnost ob tako velikem številu raznolikih članic, je Stoltenberg dejal, da razlike vedno obstajajo, vendar pa zanj to ne predstavlja šibkosti zavezništva, saj so vse države članice demokratične. Po njegovi oceni je pomembno predvsem, da se članice "poenotijo okoli jedrnih težav".
Je pa Stoltenberg tridnevni vrh Nata v Madridu, ki se je končal danes, opisal kot "transformativen". Ob tem je dodal, da bodo države članice v prihodnje za obrambo več investirale skupaj. Sredstva bodo po njegovih besedah šla za večje naložbe v vnaprej nameščeno opremo in tudi za več vojaških vaj.
Kitajska: Nato je tisti, ki predstavlja sistemski izziv svetovnemu miru
Kitajske oblasti so se kritično odzvale na Natov novi strateški načrt, ki opozarja na grožnjo Kitajske. Načrt so označile za nesmiseln in dodale, da je Nato tisti, ki predstavlja sistemski izziv svetovnemu miru in stabilnosti.
"Novi strateški načrt Nata ne upošteva dejstev, meša črno in belo ter blati kitajsko zunanjo politiko," je na redni seji povedal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lidžjan. Dodal je, da je opozarjanje na grožnjo Kitajske popolnoma nesmiselno, in pojasnil, da je Nato tisti, ki predstavlja sistemski izziv svetovnemu miru in stabilnosti.
Kitajska se je odzvala po tem, ko je zveza Nato v svojem strateškem načrtu zapisala, da ambicije in agresivna politika Pekinga izzivajo njene interese, varnost in vrednote. Pri tem so poudarili, da Kitajska z zlonamernimi hibridnimi in kibernetskimi operacijami ter svojo konfrontacijsko retoriko ogroža članice Nata.
Širitev Nata v Azijo?
Vrha Nata v Madridu sta se udeležili tudi Japonska in Južna Koreja, da bi okrepili varnostno zavezništvo z ZDA in njihovimi zaveznicami, pri čemer kitajski časopis Global Times opozarja, da se Nato na račun diplomatske avtonomije teh držav znova osredotoča na indijsko-pacifiški prostor, kar je v nasprotju z njihovimi gospodarskimi in dolgoročnimi varnostnimi interesi.
Po mnenju kitajskega akademika Vang Jivejdža evropske države postopoma prevzemajo konfrontacijsko miselnost. "To, kar počnejo ZDA, spreminja globalizacijo v blokovsko usmeritev. Naj gre za varnostna vprašanja ali dobavne verige, poudarek je na preprečevanju groženj in zagotavljanju lastne avtonomije," je še dodal.
Tudi drugi strokovnjaki, ki jih navaja časopis, so dejali, da domnevna kitajska grožnja ni nič drugega kot izgovor za zaostrovanje razmer in za širitev Nata v Azijo. Menijo, da je prav to končni cilj Tokia in Seula. Po njihovih besedah si želi Japonska z Natom povleči evropske članice v severovzhodno Azijo, pri čemer bi prihranila stroške in si razdelila tveganje soočenja z Rusijo in Kitajsko.
Obenem je Slovenija na vrhu opozarjala na to, da je pravilno, da je Nato usmerjen na vzhod Evrope, vendar pa je enako pomembno, da se ne prezre "našega mehkega trebuha, to je Balkana". Tam je Slovenija tudi bolj prisotna in usposobljena, je poudaril premier.
"Tako da verjamem, da en slovenski vojak na Zahodnem Balkanu prispeva bistveno več kot isti slovenski vojak na nekem drugem območju, ki ga manj pozna," je ponazoril.
Golob je pojasnil še, da je akcijski načrt za okrepitev Natove obrambne in odvračalne drže, v katerem bo tudi ocena, kdo lahko največ prispeva na določenem območju, še v pripravi.
Golob poudarja, da se morajo posamezne članice Nata tudi na to vojno odzivati na tistih področjih, na katerih lahko največ prispevajo.
"To zagotovo pomeni, da bo morala Slovenija temeljito pretehtati svojo obrambno in varnostno doktrino, vendar vedno znotraj Nata, ker samo znotraj Nata in skozi enotnost vseh članic Nata smo lahko uspešni pri spopadanju s prihodnjimi izzivi," je poudaril.
Slovenija se bo tako po premierjevih besedah v okviru zavezništva posvetovala tudi pri pripravi načrta za povečanje proračunskih sredstev za obrambo, ki ga namerava vlada pripraviti v prihodnjih mesecih.
"Ne bomo premišljali izključno samo znotraj ozkega okvirja Slovenije in Slovenske vojske, ampak bomo razmišljali širše - navsezadnje so temu zavezništva tudi namenjena - in poiskali najboljše poti, kako lahko prispevamo k temu, da imamo ob povečanih sredstvih tudi bistveno več varnosti," je poudaril premier.
Putin: Rusija z vstopom Švedske in Finske v Nato nima težav
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob obisku Turkmenistana dejal, da Rusija nima težav z vstopom Švedske in Finske v zvezo Nato. Ob tem je opozoril, da če bodo na Švedskem in Finskem nameščeni vojaški kontingenti in vojaška infrastruktura, se bo Rusija morala enakovredno in ustrezno odzvati.
Putin je še obsodil "imperialne ambicije" zavezništva in ga obtožil, da želi s konfliktom v Ukrajini uveljaviti svojo prevlado. "Ukrajina in blaginja ukrajinskega ljudstva nista cilj Zahoda in Nata, temveč sredstvo za obrambo lastnih interesov. Voditelji članic Nata želijo zgolj uveljaviti svojo prevlado, svoje imperialne ambicije," je opozoril in dodal, da Nato in predvsem ZDA že dolgo potrebujejo zunanjega sovražnika, okoli katerega lahko združijo svoje zaveznike in interese.
Ponovil je, da je glavni cilj invazije "osvoboditev" Doneškega bazena, "zaščita" njegovih prebivalcev in ustvarjanje pogojev, ki bodo zagotovili varnost Rusije, ter dodal, da Nato želi Ukrajino spremeniti v protirusko mostišče.
Koliko časa bodo trajali spopadi, ni želel komentirati, saj se mu trenutno zdi napačno postavljati kakršne koli roke.
Ruske vojake je označil za junake, o katerih bi bilo treba pisati pesmi in jim v čast postavljati spomenike. Te pripombe prihajajo v času, ko ukrajinski in mednarodni strokovnjaki dokumentirajo številna grozodejstva nad civilisti, ki so jih domnevno zagrešili ruski vojaki.
V svojem govoru je zavrnil odgovornost ruskih sil za napad na nakupovalno središče v ukrajinskem mestu Kremenčuk na začetku tedna, v katerem je bilo ubitih 20 ljudi. Poudaril je, da ruska vojska ne napada nobenega objekta civilne infrastrukture in da nihče med njimi ne strelja kar tako, naključno.
Vrha sta se udeležila tudi Tanja Fajon in Marjan Šarec
Obrambni minister Marjan Šarec se je v sredo zvečer udeležil delovne večerje obrambnih ministrov o Zahodnem Balkanu. "Zahodni Balkan je pomemben del evropske družine. Za države v regiji je evroatlantska perspektiva Zahodnega Balkana življenjskega pomena," je poudaril, kot je ministrstvo za obrambo zapisalo na Twitterju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje