Foruma v Pekingu, na katerem je govor o novi svilni poti, najbolj velikopotezni politični in gospodarski pobudi Kitajske doslej, se udeležuje 29 predsednikov držav in vlad, visoki predstavniki skoraj 100 držav ter najvišji funkcionarji Združenih narodov, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Med njimi so tudi tradicionalni kitajski zavezniki z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu.

Ši je forum izkoristil za razkritje drznih načrtov Kitajske, ki želi okrepiti svojo vlogo v svetovnem političnem in gospodarskem prostoru, v katerem ZDA s predsednikom Donaldom Trumpom spreminjajo svojo politiko v skladu s Trumpovim geslom "Najprej Amerika" in njegovim jasno izraženim dvomom o obstoječih trgovinskih sporazumih.

"Ustvariti moramo prostor za odprto sodelovanje ter podpreti in graditi odprto svetovno gospodarstvo," je dejal kitajski predsednik ob odprtju dvodnevnega srečanja v kitajski prestolnici. Po njegovih besedah mora svet ustvariti pogoje za promocijo prostega razvoja in spodbuditi gradnjo sistemov "poštene, razumne in transparentne svetovne trgovine in naložbenih pravil."

Skupno projekt zajema 65 držav, ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnega prebivalstva in okoli tretjino svetovnega BDP-ja. Kitajska razvojna banka je za okoli 900 projektov že leta 2015 namenila 890 milijard dolarjev, zdaj pa bodo oblasti namenile še dodatnih 124 milijard dolarjev.

Ši se je zavezal k velikim investicijam pri gradnji nove svilne poti, med drugim bodo namenili 14,5 milijarde dolarjev v že osnovani sklad za svilno pot, več kot 50 milijard dolarjev predstavljajo posojila dveh bank, približno 8 milijard dolarjev pa bo znašala pomoč državam v razvoju in mednarodnim telesom v državah, skozi katere bodo potekale nove trgovske poti. Časovnice za naštete projekte Ši na forumu ni razkril. Z novo svilno potjo naj bi Kitajsko tesneje povezali z Afriko, Azijo in Evropo z obsežno mrežo pristanišč, železnic, cest in industrijskih con.

"Kitajska je pripravljena deliti svoje izkušnje z vsemi državami. Ne bomo se vmešavali v notranje zadeve drugih držav. Ne bomo izvažali svoje družbene ureditve in modela razvoja, še več, svojih stališč ne bomo vsiljevali drugim," je Ši poskušal ovreči nekatere pomisleke. Po njegovem je treba ustvariti nov model sodelovanja med državami, ki bo prešel dozdajšnji sistem igric med nasprotniki.

Ob tem je dejal, da bo nova svilna pot odprta za vse, tudi Afriko in Ameriki, ki sicer nista del območja, čez katero je tekla svilna pot nekoč. Kitajska tudi poudarja, da bodo v projektu veliko vlogo odigrala podjetja, kajti države imajo omejena sredstva.

Nemčija želi večja zagotovila Kitajske
Nekateri zahodni diplomati so ob razgrnitvi velikopoteznih kitajskih načrtov izrazili pomisleke, in sicer so forum označili kot promocijo svetovnega kitajskega vpliva. Pomisleke so izrazili tudi glede transparentnosti in dostopa tujih podjetij do projekta. Na forumu so finančni ministri 27 držav potrdili seznam načel, ki bodo pomagali pri začrtanju finančnih usmeritev pobude. Med njimi pa ni Nemčije, ki je pozvala k večji transparentnosti.

Kot poroča Deutsche Welle, je Nemčija opozorila, da države EU-ja še niso pripravljene podpisati skupne izjave glede nove svilne poti. Gospodarska ministrica Brigitte Zypries je Peking pozvala, naj okrepi svoja zagotovila svobodne trgovine, varovanja okolja in delovnih razmer za zaposlene.

Britanci zagreti za načrt, Indijci nasprotujejo
Britanski finančni minister je na srečanju dejal, da je Združeno kraljestvo pri novi svilni poti "naravni partner", pakistanski predsednik Navaz Šarif, sicer tesen zaveznik Kitajske, pa je pohvalil kitajsko "vizijo in iznajdljivost". "Tako širok razpon soodvisnih gospodarskih partnerstev in investicij je nekaj, česar doslej v zgodovini še ni bilo," je kitajskim načrtom polaskal Šarif.

Kitajske načrte je pozdravil tudi svetovalec Bele hiše Matt Pottinger, ki je pozdravil prizadevanja Kitajske pri promociji izboljšanja infrastrukture v okviru pobude En pas, ena cesta, pri čemer bi lahko imela velike koristi tudi ameriška podjetja.

Nad kitajskimi načrti pa niso vsi tako navdušeni. Indija je zavrnila sodelovanje s Pekingom, s čimer je dala jasno vedeti, da ni zadovoljna s kitajskimi načrti za gradnjo 57 milijard dolarjev vrednega koridorja skozi Pakistan, ki bo šel tudi skozi sporno območje Kašmirja. "Nobena država ne more sprejeti projekta, ki ignorira njene skrbi glede suverenosti in teritorialne integritete," je dejal tiskovni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva Gopal Baglaj.

Kitajska namerava iz držav, ki bodo v naslednjih petih letih sodelovale pri novi svilni poti, uvoziti za dva tisoč milijard dolarjev izdelkov, je napovedal minister za trgovino Zgong Šan.

Začetek foruma je sicer zasenčil najnovejši raketni poskus Severne Koreje. Ta ima v Pekingu svojo delegacijo, nad čimer so se že v petek pritožile ZDA. Kot poroča Reuters, je po današnjem raketnem poskusu delegacija na forumu zelo zadržana.