Gre za prvo mednarodno ustanovo, s katero bo Kitajska poskušala vplivati na reformo mednarodnih gospodarskih odnosov.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na slovesnem odprtju banke dejal, da gre za zgodovinski dogodek. Kitajska se bo namreč s to institucijo postavila ob bok svetovni banki in azijski razvojni banki, dvema institucijama, ki sta imeli doslej v Aziji odločilno besedo pri snovanju razvojnih projektov.

Nova banka s sedežem v Pekingu ima 57 držav ustanovnih članic, med njimi je kar 18 držav iz Evropske unije. Razpolagala bo s 100 milijardami kapitala, Kitajska pa je s približno 30 odstotki njena največja delničarka. Banka bo vlagala predvsem v infrastrukturne projekte v Aziji.

Banka je ustanovljena v času hudih pretresov na svetovnih borzah in bojazni, da bo kitajska gospodarska rast povsem opešala. Predsednik Kitajske vlade Li Kečjang je poskušal svetovne borze pomiriti z izjavo, da je kitajsko gospodarstvo lani doseglo skoraj 7-odstotno gospodarsko rast, letos pa naj bi raslo po več kot 6-odstotni stopnji.

Glede na to, da 6-odstotna kitajska gospodarska rast v tem trenutku pomeni isto, kot je leta 2008 ob začetku zadnje hude svetovne finančne krize pomenila 10-odstotna rast, je po mnenju kitajskih politikov sedanja panika glede padanja kitajske gospodarske rasti odveč.

V ponedeljek bo na Kitajskih in azijskih borzah zaradi petkovega strmega padca vrednosti delnic na Wall Streetu zelo napeto. Če bodo podatki o glavnih parametrih kitajskega gospodarstva v lanskem letu, ki jih bodo objavili jutri popoldne, po splošni oceni negativni, ni izključeno, da se bo začela nova svetovna gospodarska recesija.

Uroš Lipušček, Radio Slovenija