Kitajska je namreč ob treh po našem času izstrelila vesoljsko plovilo, ki je s seboj poneslo astronavta oziroma, kot so ga poimenovali Kitajci, tajkonavta. Gre ze 38-letnega podpolkovnika Janga Liveia. Božanska ladja, kakor so poimenovali plovilo, je ob treh in 10 minut vstopila v orbito, dvajset minut pozneje pa se je Jang oglasil s sporočilom, da se počuti dobro.

Božansko ladjo, ki jo je v vesolje ponesla nosilna raketa Dolgi pohod, bo Zemljo v 21 urah obkrožila 14-krat, nazaj v kitajsko provinco Notranjo Mongolijo pa naj bi se vrnila v četrtek.

Predvsem vojaški vesoljski program
Vesoljski program Kitajske je že leta 1958 začel takratni kitajski voditelj Mao Cetung, vendar pa sta ZDA, ki je leta 1969 na Luno poslala tudi prvega človeka, in takratna Sovjetska zveza v obdobju hladne vojne Kitajsko pri razvijajnju vesoljske tehnologije močno prehiteli. Močnejše vesoljske programe imata tudi Brazilija in Indija.

Vesoljski program Kitajske je tesno povezan z vojsko, zato podrobnejše podatke o vesoljski misiji ohranjajo v tajnosti. Na izstrelitivi tako ni bila dovoljena prisotnost tujih novinarjev, bili so le nekateri domači predstavniki državnih medijev.

Naslednjič na Luno?
Iz Kitajske so sedaj sporočili, da nameravajo v naslednjih desetih letih na Luno poslati tudi kitajsko odpravo, želijo pa si tudi gradnje svoje vesoljske postaje. Namen kitajskega raziskovanja drugih planetov v našem osončju je odkrivanje koristnih surovin, ki bi jih lahko kasneje uporabljali na Zemlji.

Mejnik kitajskega ljudstva
Kitajski predsednik Hu Džintao je izstrelitev prvega kitajskega vesoljskega plovila s človeško posadko označil za mejnik na poti kitajskega ljudstva k velesili v znanosti in tehniki. "Komunistična partija in ljudstvo ne bosta nikoli pozabila tistih, ki jim gre čast, da so delali za domovino, za ljudi in za narod," je dodal kitajski predsednik.

Čestitke iz Evrope, ZDA, Rusije ...
"Ta misija bi bila lahko začetek nove dobe tesnejšega mednarodnega sodelovanja v vesolju," je zatrdila Evropska vesoljska organizacija. Ob tem je generalni direktor organizacije Jean-Jacques Dordain dodal, da imajo stike s Kitajsko že od leta 1980.

Ameriška Nasa je poudarila, da je izstrelitev pomemben dosežek v zgodovini človeškega raziskovanja, in Kitajski zaželela veliko uspehov pri nadaljevanju vesoljskega programa. Kitajski je čestitke poslal tudi v Pentagon.

Ruske vesoljske oblasti so Kitajski čestitale za njen prihod v klub vesoljskih sil s programom poletov s človeško posadko. Po besedah drugega moža Rosavijakozmosa, Nikolaja Mojsejeva, Rusija in Kitajska sodelujeta pri vesoljskih programih že okoli dve leti. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je izstrelitev označil za dogodek svetovnega merila.

Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je Kitajski čestital za zgodovinski dosežek. Ob tem je zatrdil, da je Kitajska zaradi politične, gospodarske in vojaške podpore nerazviti, a jedrsko sposobni islamski državi "zaupna prijateljica".