Kot je za Radio Slovenija poročal Uroš Lipušček, je predsednik Ši Džinping prejel 100-odstotno podporo 2.970 delegatov. Novi kitajski podpredsednik je medtem postal dosedanji šef kitajske protikorupcijske komisije Vang Kišan, proti kateremu je glasoval samo en kandidat.

Ker je ljudski kongres na tem zasedanju odpravil omejitev opravljanja predsedniške in podpredsedniške funkcije na dva mandata, bosta oba najvišja kitajska politika lahko ostala na svojih položajih vrsto let. Plebiscitarna izvolitev Ši Džinpinga, ki je postal po ustanovitelju Ljudske republike Kitajske Mao Cetungu daleč najvplivnejši kitajski politik, napoveduje pospešeno uveljavljanje dosedanjih reform na notranjem področju in vse bolj aktivno kitajsko zunanjo politiko na mednarodnem področju.

Druga značilnost je formalna odprava ločitve partije od države, ki jo je uvedel pred več kot 30 leti oče kitajskih družbenih reform Deng Šjaoping. Kot je po novem zapisano v kitajski ustavi, je vodilna vloga partije glavna značilnost socializma s kitajskimi značilnostmi.

Boj proti korupciji še naprej v ospredju?
Kdor bo proti Ši Džinpingu, ki je tudi generalni sekretar partije, bo torej tudi proti državi. Glede na to, da je podpredsednik postal dosedanji vodja protikorupcijske kampanje, naj bi bil radikalni boj proti korupciji očitno še naprej v ospredju. Ši je v okviru protikorupcijske kampanje odstavil več kot 100 generalov in 1.400 politikov na ministrski ravni, skupaj pa je bilo kaznovanih skoraj milijon in pol ljudi.

Spremembe ustave in odprava omejitev predsedniških mandatov naj bi Šiju omogočile, da bo Kitajska že čez dobrih 15 let, toliko časa bi lahko ostal na oblasti, postala razvita država oziroma svetovna velesila, ki bo ogrozila sedanji ameriški svetovni politični ustroj.

Kitajske politične elite so se odločile za učinkovitost oziroma avtoritarnost, ki jo poznajo tudi v drugih azijskih državah, ali bo ta izbira res omogočila politično stabilnost, kot trdijo uradni krogi, pa bo pokazal čas, je še poročal Lipušček.