Zdravstvena reforma, za katero se je od začetka mandata zavzemal Barack Obama, bo končno zaživela v praksi. Foto: EPA
Zdravstvena reforma, za katero se je od začetka mandata zavzemal Barack Obama, bo končno zaživela v praksi. Foto: EPA
Joe Biden in Barack Obama
Biden in Obama sta se po objavi glasovanja v predstavniškem domu in po izjavi za javnost takole objeta sprehodila po Beli hiši. Foto: EPA
Demokrati
Demokrati v predstavniškem domu so bili po glasovanju zelo prešerne volje. Foto: EPA
Bolnica
Številni bolniki v ZDA si morajo zdravljenje kljub zavarovanju plačevati sami. Foto: EPA

Reforma zdravstvenega sistema ZDA, ki jo je v nedeljo s tesno večino podprl predstavniški dom ameriškega kongresa, je sicer šibkejša, kot jo je svojo med predvolilno kampanjo napovedoval predsednik Barack Obama, a kljub temu prinaša nekaj pomembnih novosti, tudi s prepovedjo diskriminacije bolnikov.

Zavarovani da, a do kdaj velja zavarovanje?
Ameriški zdravstveni sistem je v zelo slabem stanju. Stroški zavarovanja nenehno rastejo, zavarovalnice zavračajo bolne in tudi zdravim, ki zbolijo, pogosto ne plačajo zavarovanja. Večina Američanov je sicer zdravstveno zavarovanih preko delodajalca ali pa spadajo v zvezni sistem Medicaid za revne ali v sistem Medicare za starostnike. Tisti, ki se niso zavarovali, se niso zaradi visokih stroškov. Gre najpogosteje za samozaposlene in za tiste, ki niso dovolj revni, da bi bili deležni ugodnosti sistema Medicaid, obenem pa imajo premalo denarja, da bi si lahko privoščili zavarovanje.

Kljub temu je brez zavarovanja približno 50 milijonov ljudi, saj si večina visokih stroškov ne more privoščiti, 25 milijonov ljudi je premalo zavarovanih, večina Američanov pa ima zasebno zavarovanje, ki deluje, dokler resno ne zbolijo. Zavarovani so upokojenci, zaposleni v večjih podjetjih in najrevnejši, a morajo, ne glede na plačevanje premij, tudi oni nositi velik del stroškov zdravljenja, ko zbolijo, številni pa morajo zaradi tega celo v osebni stečaj.

Zavarovanje bo po novem obvezno za vse
Zdravstvena reforma bo pomenila 32 milijonov na novo zavarovanih Američanov v naslednjih desetih letih. Zavarovati se bodo morali prav vsi državljani in zakoniti priseljenci, sicer bodo morali plačati kazen. Podjetja z več kot 50 zaposlenimi bodo morala delavcem ponuditi zavarovanje, sicer jih čaka kazen. Analitiki so ob tem prepričani, da bo kljub kaznim brez zavarovanja ostalo več kot 20 milijonov ljudi, od tega naj bi jih bila tretjina nezakonitih priseljencev.

Reforma širi sistem Medicaid na tiste, ki imajo dohodke za 33 odstotkov nad pragom revščine, kar za štiričlansko družino v ZDA trenutno znaša 29.327 dolarjev na leto. Predvidena je proračunska pomoč posameznikom, ki niso dovolj revni za Medicaid, vendar bi bilo zavarovanje zanje še vedno predrago. Meja je okrog 44.000 dolarjev na leto za posameznika. Upokojenci bodo z reformo dobili večje kritje za nakup zdravil na recepte, sicer pa večjih sprememb sistema, razen varčevanja, ni.

Zavarovalnice bodo krile vse stroške
Novi zakon predvideva tudi, da zavarovalnice ne bi več zavračale ljudi, ki že imajo diagnozo, zmanjšal bi stroške, ki jih zavarovalnice vedno znova nalagajo svojim komitentom, in preprečil zavarovalnicam, da se odpovejo ljudem, ki resno zbolijo, ali pa da ne obnovijo zavarovanja najbolj bolnim. Zavarovalnice bi v celoti krile preventivno nego zavarovancev, prav tako pa zavarovalnicam prepoveduje, da delijo zavarovalniške police glede na spol.

Ameriške zdravstvene zavarovalnice delujejo po profitnem načelu in iščejo vse mogoče načine, da zavarovanim ne plačajo zdravstvenega posega. Ameriške zdravstvene zavarovalnice nagrajujejo svoje zaposlene, ki jim uspe najti razlog za zavrnitev plačila zdravljenja, in ljudje, ki so pošteno plačevali premije in živeli v prepričanju, da so dobro zavarovani, ostanejo brez zavarovanja, ko ga potrebujejo.

Zavarovalnice ne bodo več postavljale omejitev
Zavarovalnice postavljajo tudi omejitve glede tega, koliko bodo plačale za zdravljenje do konca življenja. Če posameznik dobi raka, ta limit hitro preseže in ostane na cedilu. Takoj po Obamovem podpisu reforme zavarovalnice na ta način ne bodo smele več obravnavati otrok, po letu 2014 pa tudi ne več odraslih.

Od podpisa zakona bo veljalo, da bodo lahko otroci na policah staršev do 26. leta starosti, v proračunu pa je najprej predvidenih pet milijard dolarjev za zavarovanje ljudi, ki do leta 2014, ko se bodo morali zavarovati vsi ali plačati kazen, ne bodo mogli do zavarovanja. Po letu 2014 bodo začele delovati posebne borze zavarovanj, na katerih bodo lahko stranke izbirale najboljše ponudbe. Zakon ponudbe in povpraševanja naj bi znižal stroške, vendar je to še pod velikim vprašajem.

Reforma draga, ali bo tudi koristna?
Reforma naj bi v desetih letih stala 938 milijard dolarjev. Plačali jo bodo s kombinacijo višjih davkov za tiste, ki zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto, in z varčevanjem v okviru obstoječega sistema. Kongresni proračunski urad je v soboto popravil uvodne izračune in napoveduje, da bo reforma v desetih letih zmanjšala proračunski primanjkljaj za 143 milijard dolarjev, v naslednjih desetih letih pa za skupaj 1.200 milijard.