"vrhu o zdravstvu" zbral 40 republikanskih in demokratskih kongresnikov ter članov administracije, a tudi po šestih urah razprave stališč niso zbližali.

Ameriški predsednik je zato ob koncu srečanja, ki so ga prenašali tudi po televiziji, namignil, da bodo morali reformo zdravstvenega sistema najverjetneje sprejeti demokrati sami. To je sicer jasno že od januarja, ko je v zvezni državi Massachusettsu na volitvah za izpraznjeni sedež demokrata Edwarda Kennedyja presenetljivo zmagal republikanec Scott Brown in tako demokratom vzel 60. glas, ki bi ga potrebovali za preprečitev republikanske obstrukcije.

Obama je razpravo sklenil z besedami, da bodo šli naprej, novembrske kongresne volitve pa bodo pokazale, kdo je imel prav.

Obiti republikanski "ne" ali ...
Demokrati imajo zdaj na voljo dve možnosti. Ena pot vodi skozi poseben kongresni postopek, ki mu pravijo proces pomiritve in se uporablja pri sprejemanju proračunskih zakonov. To je postopek, pri katerem je v senatu potrebna le navadna večina (51 glasov izmed stotih). Demokrati imajo v senatu sicer 57 sedežev, računajo pa lahko tudi na glasova dveh neodvisnih senatorjev. A težava je v tem, da javnost ne podpira takšnega ovinka okoli senatne manjšine.

... se zadovoljiti le z manjšimi popravki?
Obama naj bi imel v rokavu še "načrt B", ki bi pomenil sprejetje reforme, namesto na primer 30 pa bi zajela le 15 milijonov nezavarovanih ljudi in večinoma predstavljala le obrobne popravke zdajšnjega sistema. Ta načrt naj bi morda predvideval tudi znižanje starostne dobe za zavarovanje prek sistema medicare oziroma sistema za zavarovanje upokojencev.

Za demokrate je tudi nujno, da nekaj sprejmejo še letos, saj bodo v nasprotnem primeru po skoraj dveh letih razprav novembra pred volivce prišli praznih rok, republikanci pa bodo razglašali zmago. Med četrtkovo razpravo je Obama tako poudaril, da si ne morejo privoščiti še enega leta pogovorov, čeprav so ga republikanci ves čas pozivali prav k temu.

Trnova pot iskanja najboljše možnosti
Američane sicer najbolj zanima lastni žep, in nestrankarski Kongresni proračunski urad (CBO) je izračunal, da bi senatni predlog do leta 2016 povišal premije za samoplačnike, reforma pa bi na daljši rok zaustavila naraščanje stroškov premij. CBO je prav tako izračunal, da bi z omejitvijo zneskov za odškodnine v zdravstvenih tožbah lahko na leto prihranili 41 milijard dolarjev. Republikanci to reformo odločno zagovarjajo, demokrati pa so bolj ali manj tiho.

Glede na to, da so vsi ostali pri svojem, vrh ni prinesel napredka. Ankete sicer kažejo, da večina Američanov še vedno želi reformo, vendar takšno, ki jim bo znižala stroške zdravstva. Anketa tudi kažejo, da večina zavrača predloga, ki sta bila sprejeta v predstavniškem domu in senatu.