Število jedrskih bojnih glav se je v istem obdobju v svetovnem merilu zmanjšalo za skoraj 200, na okoli 12.512.

"Bližamo se koncu dolgega obdobja upadanja števila jedrskega orožja po svetu ali pa smo ga morda že dosegli," je ob objavi poročila povedal direktor Siprija Dan Smith.

Upadanje števila jedrskega orožja v zadnjih desetletjih je predvsem posledica dejstva, da ZDA in Rusija, ki imata skupaj več kot 90 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu, postopoma razstavljata bojne glave, ki sta jih umaknili iz uporabe.

Po podatkih Siprija se je skupno število jedrskih bojnih glav devetih svetovnih jedrskih sil – Velike Britanije, Kitajske, Francije, Indije, Izraela, Severne Koreje, Pakistana, Rusije in ZDA – od začetka leta 2022 do začetka letošnjega leta zmanjšalo z 12.710 na 12.512. Po drugi strani se je število delujočega jedrskega orožja povečalo za 86, na 9576.

"Hkrati tako ZDA kot Rusija izvajajo obsežne in drage programe zamenjave in posodobitve svojih jedrskih bojnih glav, raketnih, letalskih in podmorniških izstrelitvenih sistemov ter objektov za proizvodnjo jedrskega orožja," so v poročilu opozorili raziskovalci Siprija.

Arzenal najbolj povečala Kitajska

Svoj jedrski arzenal je v omenjenem obdobju najbolj povečala Kitajska, ki je sicer v svetu na tretjem mestu po količini jedrskega orožja, in sicer s 350 na 410 bojnih glav. Svoje zaloge so povečale tudi Indija, Pakistan in Severna Koreja, v manjši meri pa tudi Rusija, in sicer s 4477 na 4489.

Po besedah Smitha povečanja zalog ni mogoče pojasniti z vojno v Ukrajini, saj je za razvoj novih bojnih glav potrebnega več časa, večina povečanja pa se je zgodila v državah, ki jih vojna v Ukrajini ni neposredno prizadela.

Vse manjši nadzor nad orožjem

Raziskovalci Siprija so opozorili tudi na to, da so diplomatska prizadevanja za nadzor nad jedrskim orožjem in jedrsko razorožitev po ruskem napadu na Ukrajino februarja lani doživela neuspeh. ZDA so na primer po začetku invazije ustavile dvostranske pogovore z Rusijo o strateški stabilnosti.

Poleg tega je Moskva prekinila sodelovanje v pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start iz leta 2010, a ob tem poudarila, da s tem od pogodbe ni odstopila. Zaradi vojne se je zmanjšala tudi preglednost ameriškega in ruskega jedrskega arzenala.