Proces bodo nadaljevali v torek, ko naj bi pričal tudi obtoženi majordom, po navedbah predsednika sodišča Giuseppeja Della Torra pa bi sojenje lahko končali v štirih dneh.

Paolo Gabriele je obtožen kraje dokumentov s papeževe pisalne mize, ki jih je nato predal preiskovalnemu novinarju Gianluigiju Nuzziju. Ta je prejete zaupne podatke zatem objavil. Gabriele, ki je krivdo že priznal, se sicer brani, da je hotel razgaliti "zlo in korupcijo" v samem vrhu Cerkve. Papeža je prosil za odpuščanje, poznavalci pa pravijo, da ga bo, če bo obsojen, tudi prejel.

Pojavljajo se tudi namigi, da je v primer vpletenih tudi več kardinalov in da bo Gabriele žrtveno jagnje. V aferi Vatileaks so se pojavili tudi dokumenti o domnevni zaroti za umor papeža, pa tudi o spornih poslih vatikanske banke IOR.

Ob aretaciji Gabrieleja sredi maja so v njegovem stanovanju odkrili vrsto zaupnih dokumentov, ček v vrednosti 100.000 evrov, izdan za papeža, in kepo zlata, ki jo je papež nekoč dobil v dar.

Kot je poročala dopisnica RTV SLO iz Rima Mojca Širok, vzbuja prvi pravi kazenski proces v papeški državi veliko zanimanje javnosti. Do zdaj jih je bilo namreč v Vatikanu le približno trideset, večinoma za tatvine in žeparjenja na Trgu svetega Petra. Za večje zločine je poskrbelo italijansko sodstvo: npr. leta 1972, ko je Madžar Lazlo Toth s kladivom v baziliki svetega Petra poškodoval Michelangelov kip Pieta.

Tudi Aliju Agci, ki je leta 1981 streljal na papeža Janeza Pavla II., so sodili na italijanskem sodišču, kazen pa je prestajal v italijanskem zaporu. Za zadnji veliki zločin v Vatikanu, umor poveljnika švicarskih gardistov in njegove žene leta 1998, sodni epilog ni bil potreben, saj si je domnevni storilec sodil sam.

46-letnemu Gabrieleju, očetu treh otrok, ki je bil v najožjem krogu ljudi okoli papeža, bodo sodili trije sodniki, ki so, tako kot tožilci in obramba, italijanski državljani in priznani italijanski pravniki. Sodni postopek, ki velja v Vatikanu, temelji na italijanskem kazenskem zakoniku s konca 19. stoletja. Ne tožilec ne obramba ne moreta neposredno izpraševati obtoženca, so pojasnili v Vatikanu. To lahko storita le prek sodnika.

Sojenje bo javno, a prostor za obiskovalce lahko sprejme le nekaj deset ljudi. Še manj bo v dvorani novinarjev: obravnave jih bo lahko spremljalo le osem. Štirje bodo predstavniki svetovnih tiskovnih agencij, preostali štirje pa se bodo izmenjevali. V sodni dvorani bo prepovedano vsakršno snemanje, Vatikan bo objavil le kratek nemi posnetek začetka obravnave.

Če bo obsojen, bo Gabriele kazen odsedel v italijanskem zaporu; v Vatikanu jih namreč nimajo.