Jadranka Kosor je po srečanju z Mirkom Cvetkovićem dejala, da hrvaška vlada o umiku tožbe proti Srbiji ni razpravljala. "O tožbah za genocid se nisva konkretno pogovarjala, menim pa, da se je ne glede na najina stališča in stališča vlad treba obrniti v prihodnost," je po srečanju s srbskim kolegom dejala Kosorjeva.

Hrvaška premierka je poudarila, da je zelo pomembno, da bi se opredelili do zločinov "politike Slobodana Miloševića", ki je prinesla "zlo vsem, ki živimo na tem območju". Dodala je, da to ni zgolj dvostransko vprašanje med Srbijo in Hrvaško, temveč vprašanje, ki govori o privrženosti evropskim standardom.

Kosorjeva je Cvetkoviću predala zgoščenko s hrvaškimi prevodi pravnega reda Evropske unije, ki so vredni osem milijonov evrov. Ob predaji je premierka dejala, da gre "za jamstvo dobrega sodelovanja in prijateljstva med dvema državama".

Mešana komisija za mejo
Po besedah Cvetkovića je Srbija sprejela mnenje hrvaških pravnih strokovnjakov, da je vprašanje premoženja podjetij, ki so po razpadu Jugoslavije ostala v eni ali drugi državi, treba urediti z dvostransko pogodbo in ne kot vprašanje nasledstva, kot je bilo prejšnje stališče uradnega Beograda. Dodal je, da je Srbija decembra lani poslala svoje mnenje Hrvaški in da pričakujejo odziv hrvaške strani.

Pogovor med obema predsednikoma vlade je nanesel tudi na vprašanje meje, a pri tem ni šlo za tehnična, temveč načelna vprašanja. Srbski premier je pojasnil, da sta s hrvaško kolegico dala podporo mešani komisiji za urejanje meje, ki ima "dober namen in voljo", da uredi spor o meji.

Kosorjeva in Cvetković sta dejala, da sta se na podoben način dotaknila vseh odprtih vprašanj. Hrvaška premierka je izpostavila, da ni "tabu tem" ter da se je o vsem treba pogovarjati umirjeno in argumentirano, kar je edina pot za urejanje odprtih vprašanj. Posebej je poudarila, da je treba izkoristiti gospodarsko krizo kot priložnost za tesnejše sodelovanje med Hrvaško in Srbijo.