Nove večnarodnostne sile, ki jih sestavlja 2.500 pripadnikov in 800 rezervistov, bodo nadomestile dosedanji Kosovski zaščitni korpus, urili jih bodo vojaški strokovnjaki Nata, sestavljali pa jih bodo tudi pripadniki dosedanjega zaščitnega korpusa, ki je bil uradno razpuščen minuto pred polnočjo. V glavnem je bil sestavljen iz pripadnikov nekdanje Osvobodilne vojske Kosova. Deset odstotkov pripadnikov KSF-ja pa prihaja iz vrst na Kosovu živečih narodnostnih manjšin. "Kosovske varnostne sile bodo večetnične in bodo služile državi in vsem njenim državljanom," je zatrdil kosovski premier Hashim Thaci.

Nato opozarja, da nove varnostne sile ne bodo vojska, ampak predvsem policija, ki bo posredovala pri uporih, nemirih in hujših kršitvah javnega reda. Prevzele bodo tudi naloge zaščitnega korpusa in bodo tako med drugim opremljene za reševanje kriz, civilno zaščito in ravnanje z razstrelivom.

Dejansko bodo začele delovati šele v sredini leta, do trenutka, ko bodo popolnoma pripravljene na opravljanje nalog, pa lahko preteče še nekaj let. Varnostne sile bodo sicer vodile kosovske oblasti, vpliv nanje pa bo imela tudi misija Nata na Kosovu (Kfor).

Beograd opozarja na Selimija
Zadnji pogoj za začetek oblikovanja novih varnostnih sil je bil izpolnjen 20. decembra, ko je kosovski predsednik Fatmir Sejdiu na njihovo čelo imenoval dosedanjega poveljnika Kosovskega zaščitnega korpusa Sulejmana Selimija. Ta je bil med poveljniki že v OVK-ju, znan pod psevdonimom Sultan, Beograd pa ga obtožuje več napadov na policijo v letih 1997 in 1998 ter tudi vpletenost v nezakonito trgovino z orožjem.

Srbski minister za Kosovo Goran Bogdanović oblikovanju sil ostro nasprotuje. "V času, ko Kosovo ostaja sod smodnika, ko nihče nima zaupanja v tako imenovana kosovskim državna telesa, lahko oblikovanje takih sil položaj le še poslabša," je dejal minister.

Dodal je, da ni nobene razlike med temi silami in "zloglasnim OVK-jem", ki je le preoblečen oz. je slekel uniforme ter predal dolžnost Kosovskemu zaščitniškemu korpusu, ta pa je zdaj predal dolžnosti na novo oblikovanim varnostnim silam Kosova. Ponovil je stališče Beograda še iz časov pogajanj o statusu Kosova, da bi bilo treba regijo demilitarizirati.

Jeremić: Srbija bo uporabila diplomacijo
Vodja srbske diplomacije Vuk Jeremić pa je dejal, da so to nelegalne sile, ki jih Srbija obravnava kot paravojaške enote. Zato za srbski obrambni sistem predstavlja neposredno grožnjo nacionalni varnosti in miru ter stabilnosti celotne regije.

"Za Srbijo je oblikovanje teh sil popolnoma nesprejemljivo in predstavlja grobo kršitev resolucije 1244 VS-a ZN-a. Srbija bo vložila vse diplomatske napore, da doseže spremembe te odločitve, začenši s pismom, ki ga bo predsednik republike naslovil na generalna sekretarja ZN-a in Nata," je pojasnil srbski zunanji minister. Pri tem je zagotovil, da bo Srbija še naprej sodelovala s Kforjem in mednarodno skupnostjo na Kosovu in da bo še naprej naredila vse kar je v njeni moči za ohranitev miru in stabilnosti v "jugozahodni Evropi, še posebej v svoji južni pokrajini".

M. R.