Evropski tisk se je na zmago konservativnega kandidata Lecha Kaczynskega za novega poljskega predsednika negativno odzval.

Danski časnik Politiken piše, da je izbira razlog za jok. Poljska se bo preobrazila v državo, ki išče konflikt, saj je novi predsednik izrazito protinemško in protirusko nastrojen. V notranji politiki bodo prevladale klerikalne in konservativne struje. Edina pozitivna stvar bi bila koalicija.

Poljska Gazeta Wyborcza piše, da je zmagalo nezaupanje do tržnega gospodarstva in EU-ja. Slabo bi bilo, če bi na Poljskem prevladovala stranka, ki razvnema strah pred sodobno Evropo in strpnostjo.

Luksemburški dnevnik Luxemburger Wort piše, da za največjo novo članico EU-ja zmaga Kaczynskega ni nobena zmaga. Medtem ko je poraženec Tusk utelešal liberalno in v prihodnost usmerjeno politiko, je Kaczynski v predvolilni kampanji pridobival točke s parolami, usmerjenimi v preteklost. Kmalu se bo moral soočiti z zidovi, ki jih je s konfrontacijsko držo sam ustvaril. Kaczynskega so izvolili poraženci tranzicije: brezposelni, slabo plačani delavci in kmeti. Mladega izobraženega sloja on ne zastopa. Avstrijski ORF medtem poudarja, da je Poljska dokončno stopila na desno, na pot, kritično do Unije.

Presenetljiva zmaga
Na včerajšnjih volitvah je dobil 54 odstotkov glasov. Tako je premagal liberalnejšega tekmeca Donalda Tuska, ki je priznal poraz.

Volitev se je udeležilo 50,49 odstotka upravičencev, kar je malo več kot v prvem krogu, ko je vodil Tusk. Zmaga Kaczynskega je presenetljiva, saj je nadomestil kar 15-odstotni zaostanek za tekmecem in se z bratom dvojčkom povzpel v vrh poljske politike. Pretekli mesec je namreč na parlamentranih volitvah slavila stranka Zakon in pravica, ki jo vodi brat Jaroslav.

Nizkih udarcev ni manjkalo
Kaczynski, njegova baza so podeželani, upokojenci in brezposelni, je glasove dobil s populističnimi gesli, obljubami o nižjih davkih, z zagovarjanjem boja proti korupciji in vračanja k tradicionalnim katoliškim vrednotam. Napovedal je močno vlogo države in počasno privatizacijo, ideje liberalcev pa je označeval za nevaren eksperiment. Nasprotnika Tuska je med kampanjo šokiral z obtožbami, da je njegov dedek sodeloval z nacisti.

Novi predsednik napoveduje trdo roko v odnosih z Nemčijo in Rusijo, že kot župan Varšave je bil znan nasprotnik homoseksualnosti, zagovarjal pa je celo ponovno uvedbo smrtne kazni. Moralna revolucija bo pripeljala do četrte poljske republike, je zaneseno napovedoval.

Liberalizem ali konservativnost
Za Poljsko so bile volitve neuradni plebescit med hitrim odpiranjem in liberalizacijo trga na eni strani ter ohranjanjem socialnih pravic na drugi, volivci pa so po 16 letih bolečih reform očitno izbrali slednje. Volitve so končali z zamudo, ker je komisija na enem izmed volišč zaspala.

V kratkem se bodo začela pogajanja o novi vladi, v kateri bodo imeli konservativci tudi zaradi tokratnega uspeha močno vlogo.