"IMF izvaja dogovore v dobri veri, in ne kot grožnjo, zagotovo pa ne komuniciramo s skrivnostno strategijo," je zapisala v pismu grškemu premierju Aleksisu Ciprasu, poroča BBC.

Spletna stran WikiLeaks je namreč 2. aprila objavila posnetek pogovora telekonference med predstavniki IMF-a, ki naj bi se dogovarjali o načinih za konec pogajanj, ki bi ga lahko dosegli s pritiski na vpletene strani. Med njimi se omenja tudi "krizni dogodek", ki bi lahko pospešil dogovor.

Grčija je zahtevala uradno razlago pogovora, ki namiguje na to, da bi Mednarodni denarni sklad (IMF) lahko načrtoval namerno podaljševanje dolžniških pogajanj, vse dokler Grčija ne bi ostala brez denarja.

Lagardova je dejala, da je zaradi "incidenta" zaskrbljena, ali "je sploh mogoče doseči napredek pogovorov", kljub vsemu pa je dovolila skupina IMF-ovih pogajalcev, da se vrnejo v Atene in nadaljujejo dogovor v pogajanjih o dolžniški krizi.

Ta teden se namreč nadaljujejo pogajanja med Atenami in predstavniki upnikov, potem ko je Grčija lani privolila v izvajanje reform v zameno za 86 milijard vredno posojilo IMF-a, Evropske centralne banke (ECB) in Evropske unije, s čimer se je močno zadolžena država izognila bankrotu. Direktorica IMF-a je opozorila, da je dogovor z Grčijo še vedno "dober korak stran" ter da bo IMF podpiral le tak dogovor, ki bo imel za rezultat "močno rast", poroča BBC.

V pogovoru, ki ga je objavil Wikileaks, sta sodelovala Poul Thomsen, ki vodi oddelek IMF-a za Evropo, in vodja skupine IMF-a v Grčiji Delia Velculescu. Thomsen se je pritoževal o poteku reform, ki jih je Grčija obljubila v zameno za finančno posojilo. Ob tem se je vprašal, kaj bi lahko pripeljalo do točke odločitve, in omenil, da se je to do zdaj zgodilo le enkrat, ko je grozila resna nevarnost, da bi zmanjkalo denarja in bi država bankrotirala.
Pritisk na Berlin
Thomsen med drugim predlaga, da bi se lahko IMF umaknil iz pomoči Grčiji in tako nemško kanclerko Angelo Merkel prisilil, da bi privolila v odpis dolga, a je Merklova tej odločitvi nasprotovala. Thomsen je nato omeni, da bi Merklovo soočili z dvema možnostma, ali se bo reševanje Grčije nadaljevalo brez IMF-a ali pa bo Nemčija privolila v odpis dolga in s tem ohranila IMF v igri. V pogovoru je bila omenjena tudi zamujena priložnost, ki jo je za dosego dogovora ponujala pereča begunska kriza, ki je najhujša v Evropi po koncu druge svetovne vojne.