Referendum so v tej nekdanji sovjetski republiki, kjer je sicer tretjina prebivalcev ruskega rodu, sklicali, potem ko je parlament v Rigi decembra lani skoraj soglasno zavrnil peticijo pobudnikov, gibanja ruske manjšine Materni jezik, da bi ruščina postala drugi uradni jezik. Pobudniki so za peticijo zbrali potrebno podporo desetih odstotkov volivcev, zato so oblasti morale sklicati referendum.

Referendumsko pobudo bi morala za veljavnost glasovanja podpreti polovica vseh volilnih upravičencev, to je okoli 770.000 ljudi, pri čemer pa ima le okoli polovica rusko govoreče manjšine v 2,2-milijonski Latviji volilno pravico. Referendumska udeležba je bila sicer skoraj 70-odstotna, ena najvišjih po osamosvojitvi Latvije leta 1991.

Poraz pričakovan
Eden od pobudnikov referenduma Vladimirs Lindermans je priznal pričakovani poraz, je pa izrazil zadovoljstvo ob volilni udeležbi. Kot je poudaril, je bil cilj referendumske pobude začeti dialog v državi, in to je pobudnikom uspelo. "Referendum ni konec, temveč šele začetek," je poudaril in dodal, da bo ruska manjšina nadaljevala svoja prizadevanja za enakopraven položaj v Latviji.

Baltska država se je od nekdanje Sovjetske zveze osamosvojila po pol stoletja zasedbe, leta 2004 pa je postala članica Evropske unije in Nata.

V času nekdanje Sovjetske zveze je Kremelj na ozemlju Latvije načrtno naseljeval Ruse, ruski jezik pa je bil tam povsem del vsakdana. Prav zaradi tega so se Latvijci po letu 1991 še posebej trudili, da se čim bolj in čim hitreje otresejo vseh posledic sovjetskih časov, ki so jih številni dojemali kot okupacijo.

V okviru tega je latvijski jezik, ki pripada baltski veji indoevropskih jezikov, postal edini uradni jezik v državi, vsak, ki je želel pridobiti latvijsko državljanstvo, pa je moral opraviti jezikovni izpit.

Posledično je prišlo v Latviji do svojevrstnega fenomena, saj v tej državi še danes živi kar 320.000 nedržavljanov, praviloma ruskega rodu, kar je približno 15 odstotkov celotne populacije. Imajo sicer pravico do bivanja, a občutno manj državljanskih pravic od ostalih Latvijcev. Med drugim ne morejo voliti, prav tako pa med drugim ne smejo biti zaposleni v državni upravi.