Po srečanju s srbskim premierjem Vojislavom Koštunico je Lavrov dejal, da je načrt posebnega odposlanca ZN-a za Kosovo propadel, ker ni upošteval interesov ene strani.

Koštunica je kljub negotovi usodi Kosova izrazil optimizem glede pogajanj o prihodnjem statusu pokrajine, saj po njegovih besedah v zgodovini ZN-a do zdaj še nobeni članici nikoli niso odvzeli dela njenega ozemlja. Srbski premier tudi meni, da bojazen tujih diplomatov pred morebitnim nasiljem albanskih skrajnežev ob nadaljnjem zavlačevanju z odločitvijo o statusu Kosova pomeni izsiljevanje.

Lavrov, ki se je tudi srečal s srbskim predsednikom Borisom Tadićem, je znova ponovil, da se Moskva zavzema za nadaljnja pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Ob tem je poudaril, da Rusija nasprotuje enostranskim in vsiljenim rešitvam za pokrajino, ki je še vedno del Srbije, in da bo v Varnostnem svetu še naprej zastopala stališča Beograda.

Lavrov članice VS-ja vabi na Kosovo
Vodja ruske diplomacije je članice VS-ja pozval, naj pred začetkom obravnave vidikov reševanja kosovskega vprašanja v Varnostnem svetu tudi same obiščejo pokrajino in ocenijo dejanske razmere v njej. Povedal je, da je to tudi eden izmed vzrokov, da je Moskva predlagala, naj ZN na Kosovo pošlje svojo misijo. Tako bi lahko sami ocenili in proučili izvajanje resolucije 1244 na terenu in ugotovili, v kolikšni meri je izpolnjena in kaj je še treba ukreniti.

Za proučitev obstoječe resolucije se je zavzel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je zunanjega ministra poklical na pogovor, preden je ta odpotoval v Beograd.

Beograd ne popušča
Srbski predsednik Tadić je na novinarski konferenci povedal, da spoštuje in ceni rusko podporo in stališče do Kosova, ki temelji na načelih mednarodnega prava in katerega cilj je zagotoviti stabilnost na Balkanu in v preostalih potencialno nevarnih žariščih. Še enkrat je poudaril, da je nadzorovana neodvisnost Kosova za Srbijo popolnoma nesprejemljiva, saj Srbija na Kosovu brani zakonite nacionalne interese - ozemeljsko celovitost in suverenost države.