Letošnji praznik dela zaznamujejo prazne ulice, obenem pa tudi drastičen vpliv novega koronavirusa na svetovno gospodarstvo in s tem na povečano brezposelnost.

Zaradi omejitev ob pandemiji novega koronavirusa so delavci po svetu letos prisiljeni znatno omejiti zborovanja in poiskati alternativne možnosti zaznamovanja praznika dela.

Pred grškim parlamentom protesti
Grški delavci in študenti so se zbrali pred grškim parlamentom, da bi se s protesti spomnili na mednarodni praznik dela. Kljub zaščitnim maskam in rokavicam so kršili prepoved zbiranja zaradi pandemije novega koronavirusa, so pa upoštevali priporočeno medsebojno razdaljo. Na protestih se je zbralo več kot sto ljudi, ki so mahali z zastavami, nosili transparente ter vzklikali gesla, kot je "Brez žrtvovanja za šefe." Proteste je pripravila skupina PAME, za katero velja, da je blizu grškim komunistom.

V Grčiji so zaradi pandemije novega koronavirusa omejitve gibanja uvedli marca, v naslednjih mesecih pa jih nameravajo omiliti. V ponedeljek naj bi se tako v državi ponovno odprli frizerski saloni in knjižnice. Ukrepi so sicer prizadeli številna grška podjetja. Konservativna grška vlada je ob tem obljubila, da bo zaščitila delovna mesta v državi, ki se je šele nedavno izvila iz večletne dolžniške krize.

V Carigradu pred protesti aretacije
V Carigradu je policija tik pred načrtovanimi demonstracijami ob mednarodnem prazniku dela aretirala najmanj 15 udeležencev, so sporočili iz največje krovne organizacije levičarskih sindikatov Disk, ki je organizator demonstracij. O aretacijah so poročali tudi iz Ankare, kjer naj bi prijeli sedem ljudi. Med prijetimi v Carigradu so predsednik Diska ter še nekaj vodilnih sindikalistov. Med udeleženci demonstracij je bilo v turški metropoli tudi nekaj turških opozicijskih voditeljev.

V Carigradu ter še 30 drugih turških mestih in provincah zaradi pandemije novega koronavirusa od četrtka ob polnoči do nedelje zvečer velja policijska ura. Na videoposnetku, ki ga je Disk objavil na Twitterju, je mogoče slišati policijo, kako udeležence protestov opozarja na policijsko uro ter jim ponuja, da jih bo odpeljala na trg Taksim, kjer naj bi položili cvetje.

Prvomajske demonstracije so bile v Turčiji sicer prepovedane tudi v minulih letih. Ceste, ki so vodile na trg Taksim ter v največje nakupovalno središče Istiklal, so običajno zaprli.

Vodja avstrijske opozicije za solidarnost bogatih s prikrajšanimi
Avstrijski socialdemokrati so letos zaradi ukrepov ob pandemiji odpovedali shod ob prazniku dela. Je pa manjše proteste na Dunaju pripravilo nekaj levičarskih skupin, ki so opozarjale na morebitno nezakonitost strogih vladnih omejitvenih ukrepov. Udeleženci so sicer stali daleč drug od drugega.

Voditeljica avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) Pamela Rendi-Wagner je ocenila, da neoliberalni koncept ni uspel, "zato so pozivi k pomoči in zaščiti države vse glasnejši". Zavzela se je za krepitev solidarnosti bogatejših delov družbe s prikrajšanimi, kar bi bilo po njeni oceni ključno za ponovno oživitev gospodarstva.

Med okoli 5,5 milijona delovno aktivnih Avstrijcev je število brezposelnih zaradi posledic ukrepov za zajezitev okužb z novim koronavirusom doseglo 572.000. Kar 1,2 milijona ljudi dela po skrajšanem delovnem času.

V Franciji shodi na balkonih
Francija ima dolgo zgodovino delavskih protestov in sindikalnih gibanj. Številni sindikati so se letos zaradi pandemije usmerili v organizacijo spletnih dogodkov. Ob prazniku dela bi se v običajnih razmerah na glasne shode podalo na milijone ljudi.

Ponekod po Franciji bodo podporo pravicam delavcev izrazili z balkonov. Po besedah vodje sindikata CGT Philippa Martineza je to priložnost, da izrazijo družbene zahteve, ki jih poudarjajo že dlje časa in ki so v krizi še toliko bolj aktualne.

V Franciji je ob epidemiji bilo odpuščenih ali poslanih na čakanje skoraj 11 milijonov ljudi oziroma polovica delovne sile v zasebnem sektorju. Izplačilo plač zanje je za čas epidemije prevzela država.

Manjši shodi v Berlinu
Brez uličnih pohodov bodo praznik dela prvič po 70 letih zaznamovali tudi v Nemčiji. Pobudniki protestov, med njimi konfederacija sindikatov DGB in socialdemokratska stranka SPD, so se tokrat usmerili v organizacijo spletnih dogodkov.

Kljub temu so v Berlinu dopustili nekaj manjših demonstracij, ki pa se jih ne bi smelo udeležiti več kot 20 ljudi, a je že prišlo do kršitev. Na ulicah nemške prestolnice ob tem dežura kar 5000 policistov.

Portugalska: Namesto delavcev na shodu vodje sindikatov
Na Portugalskem glavna konfederacija sindikatov CGTP načrtuje shod sindikalnih vodij na mestu, kjer se sicer vsako leto končuje njihov tradicionalni prvomajski shod. Zagotovili so, da bodo pri tem upoštevali predpise o socialnem distanciranju, saj bodo stali štiri metre drug od drugega.

Na Finskem brez piknikov
Delavci na Finskem so praznik dela navadno zaznamovali z velikimi sindikalnimi pikniki, kar pa letos ni mogoče. Na trgu v Helsinkih, kjer je običajno središče praznovanja, patruljira policija in nadzoruje spoštovanje prepovedi zbiranja več kot deset ljudi. Oblasti so državljane pozvale, naj letos praznik zaznamujejo na spletu. Številne restavracije so v ta namen ponudile tudi dostavo hrane in pijače.

V Hongkongu pa so protestniki ob prazniku dela napovedali nov shod proti zatiranju človekovih pravic. Policija je tudi tam v pripravljenosti.