Predsednik Inštituta Jacquesa Delorsa, ki bo poročilo v četrtek predstavil voditeljem članic Unije, se je ob tem zavzel za integracijo finančnih trgov.

"Naslov poglavja Enotni trg za vse je zame slogan celotnega poročila v trenutnih okoliščinah," je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom glede junijskih evropskih volitev povedal nekdanji italijanski premier Letta.

Po njegovih besedah morajo vsi državljani EU-ja imeti koristi od evropskega notranjega trga. Trenutno se namreč prevečkrat dojema, da priložnost ponuja predvsem tistim, ki denimo govorijo tri jezike. Podobno velja za mala in srednje velika podjetja, ki zaradi svoje majhnosti nimajo toliko priložnosti kot velika.

To, da v poročilu posebno pozornost namenja malim in srednje velikim podjetjem, je pozdravil tudi Michel, pri čemer je poudaril njihovo pomembno vlogo.

Vodja inštituta, poimenovanega po nedavno umrlem očetu notranjega trga EU-ja Delorsu, se sicer v poročilu osredotoča na vzpostavitev enotnega trga v treh sektorjih, to so finančne storitve, energetika in telekomunikacije. Ta tri področja so pomembna za trenutne razprave v EU-ju, pa tudi za strateško agendo za prihodnje petletno obdobje, o kateri bodo voditelji držav članic razpravljali v četrtek.

"Največji vpliv je verjetno povezan z integracijo finančnih trgov," je povedal. To bi namreč lahko spremenilo potek razprave o tem, kako mobilizirati prihranke državljanov EU-ja za financiranje pravičnega zelenega in digitalnega prehoda. Pojasnil je, da vsako leto okoli 300 milijard evrov teh prihrankov zapusti evropski trg.

V poročilu poziva k vzpostavitvi unije prihrankov in naložb, ki bi jo razvili iz nedokončane unije kapitalskih trgov.

Slednja bo sicer po besedah Michela ena od tem razprave na zasedanju Evropskega sveta, povezane s financiranjem potrebnih naložb. Govorili bodo še o državnih pomočeh, vlogi Evropske investicijske banke in skupnem zadolževanju.

Skupno zadolževanje se omenja predvsem v luči potrebe po krepitvi evropske obrambe in varnosti, glede česar še ni konsenza med državami članicami, je povedal predsednik Evropskega sveta.

Pojasnil je, da bo krepitev obrambe in varnosti poleg zagotavljanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva tudi eno od prednostnih področij strateške agende za obdobje 2024–2029.

Letta je poudaril, da je treba na obrambnem področju povečati proizvodne zmogljivosti industrije in zagotoviti ustrezno financiranje.

Poleg zelenega in digitalnega prehoda ter krepitve evropske varnosti pa bo po njegovi oceni EU v prihodnjih letih zaznamovala še širitev oziroma priprave nanjo. Glede tega v poročilu poudarja, da morajo kandidatke, ki se želijo že pred vstopom v Unijo postopoma pridružiti enotnemu trgu spoštovati temeljne evropske vrednote.

Nekdanji italijanski premier se v poročilu zavzema še za vzpostavitev pete svoboščine v okviru notranjega trga poleg že obstoječih prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Peta svoboščina bi bila namenjena inovacijam, raziskavam, znanju in veščinam, je pojasnil.

Pobudo za peto svoboščino, ki bi omogočala prost pretok znanja, je sicer že leta 2007 predstavil tedanji evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. V času prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja leta 2008 pa so pristojni ministri zagnali t. i. ljubljanski proces, ki naj bi pripeljal do oblikovanja enotnega in učinkovitega evropskega raziskovalnega prostora.

"Največji sovražnik mojega poročila je predal, tako da je cilj, da ne bo končalo v predalu," je Letta še povedal pred pogovori z voditelji članic in jih pozval k ukrepanju, saj se čas izteka.