Libanonski predsednik Michel Suleiman je Mikatija imenoval za novega predsednika vlade, potem ko je ta v parlamentu dobil podporo večine poslancev. Imenovanja novega premierja se je zgodilo po razpadu vlade narodne enotnosti 12. januarja.

Vlada je razpadla zaradi spora glede ZN-ove preiskave umora nekdanjega premierja Rafika Haririja. Njegov sin in dozdajšnji prozahodno usmerjeni premier Saad Hariri je preiskavo, ki naj bi se osredotočila na visoke uradnike Hezbolaha, podpiral, šiitsko gibanje pa jo je označilo za politično motivirano.

V Libanonu v skladu s pravili o delitvi oblasti položaj premierja pripada sunitom, predsednik mora biti maronitski kristjan, predsednik parlamenta pa predstavnik šiitov.

"Dan jeze" za Haririjeve privržence
V parlamentu je za 55-letnega milijarderja in telekomunikacijskega tajkuna Mikatija glasovalo 68 od 120 poslancev, za zdajšnjega premierja Saada Haririja pa 60. Velika podpora Mikatiju je sprožila proteste med privrženci Haririja, ki so se zbrali na protestih ob "dnevu jeze".

Ponekod so se protesti sprevrgli v nasilje, ki ga je Hariri obsodil, v govoru na televiziji pa je izrazil zahvalo "vsem svobodnim državljanom, ki so obsodili poskuse nadvlade nad odločitvami države".

"Jezni ste, toda ste odgovorni ljudje. Razumem vaše občutke," je dejal Hariri in dodal, da jeza ne sme voditi v nekaj, kar bi bilo v nasprotju z njihovimi vrednotami. "Naša vera v demokracijo je naš izhod," je dejal.

Mikati ponuja sodelovanje vsem
Prihod Mikatija na premierski položaj je prinesel skrbi tudi v mednarodni skupnosti, predvsem v zahodnih državah, ki se bojijo, da bo novi premier pod vplivom Hezbolaha oblikoval vlado, naklonjeno Iranu, ki je eden izmed glavnih podpornikov šiitskega gibanja.

Hezbolah je te očitke že zavrnil, vodja gibanja šejk Hasan Nasrala pa je Mikatija pozval, naj oblikuje vlado nacionalnega partnerstva. Hariri je že pred glasovanjem dejal, da ne bo sodeloval v vladi pod vodstvom kandidata Hezbolaha.

"Vsi libanonski voditelji bi morali sodelovati v premagovanju trenutnih izzivov," je dejal Mikati iz predsedniške palače, potem ko je prejel mandat za sestavo vlade. Ponovil je, da ponuja roko sodelovanja vsem strujam.

Še več skrbi za ZDA in Izrael
Imenovanje Mikatija največ skrbi povzroča ZDA in Izraelu, ki se je leta 2006 s Hezbolahom zapletel v enomesečno vojno in v gibanju vidi podaljšano roko iranskega režima na svoji severni meji.

Za ZDA je Hezbolah teroristična organizacija in Washington je v odzivu na novega premierja izrazil veliko zaskrbljenost nad vlado, v kateri bo imelo gibanje vodilno vlogo.