Zmagovalci volitev, opozicijski socialdemokrati, so napovedali oblikovanje nove vlade s še dvema opozicijskima strankama, Red in pravičnost ter Delavsko stranko. A predsednica je prepričana, da zadnje v vladi ne sme biti.

Kupovali glasove zapornikov?
Na Delavsko stranko, ki se je na volitvah uvrstila na tretje mesto in bo v 141-članskem parlamentu zasedla 29 sedežev, letijo očitki o kupovanju glasov na volitvah. Po ugotovitvah tožilstva sta namreč najmanj dva člana stranke podkupovala volivce, pri čemer naj bi eden izmed njiju kupoval glasove zapornikov.

Stranko poleg tega bremeni tudi preiskava njenega voditelja Viktorja Uspaskicha, nekdanjega ministra za gospodarstvo, in drugih njenih članov zaradi domnevnih poneverb. Uspaskich je sicer obogatel z uvozom ruskega plina in proizvodnjo kislih kumaric.

Kot je povedala Grybauskaitejeva, "stranka, ki je osumljena, da je vir največjega števila volilnih poneverb, in katere voditelji so bili obtoženi v kazenski preiskavi, ne more biti vpeta v oblikovanje vlade". "Podprla bom le tisto politično skupino, ki je sposobna oblikovati večinsko vlado brez Delavske stranke, ki je na zatožni klopi," je dodala.

Podpira zmagovalne socialdemokrate
Vodja socialdemokratov Algirdas Butkevicius, ki velja za najverjetnejšega novega premierja, je nad odločitvijo predsednice izrazil presenečenje. "Prizadevali si bomo za najboljše za Litvo," je dodal. Grybauskaitejeva je sicer sporočila tudi, da bo pri oblikovanju vlade še naprej podpirala socialdemokrate, saj so dobili največ glasov.

Socialdemokrati so na volitvah, ki so potekale v dveh krogih, 14. oktobra in preteklo nedeljo, zasedli 40 sedežev in so že začeli pogajanja o oblikovanju prihodnje vlade z Delavsko stranko in populistično desno usmerjeno Red in pravičnost. Ta je na volitvah zasedla enajst poslanskih stolčkov, vse tri stranke skupaj pa imajo 80 sedežev v parlamentu. Do zdaj vladajoča konservativna Domovinska unija trenutnega premierja Andriusa Kubiliusa bo v novem sklicu parlamenta imela 33 poslancev.

V Litvi ni do zdaj še noben predsednik zavrnil imenovanja vlade, glede na razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1998 pa tudi ne sme ignorirati volje parlamentarne večine.