Dolgoletni predsednik se spopada z najhujšo politično krizo v državi, ki jo vodi že 26 let. Dejal je, da je kot odgovor na izjave nekaterih držav o razmerah v Belorusiji na zahodno mejo poslal oborožene vojaške enote, ki so "v polni pripravljenosti, da izpolnijo ukaze".
Pred tem je nagradil policiste, ki so sodelovali na protestih, na katerih so aretirali več kot 7000 ljudi, policisti pa so proti opozicijskim protestnikom streljali z gumijastimi naboji. Številni priprti so opozorili, da so jih varnostne sile v zaporu pretepale in mučile.
Notranje ministrstvo je medtem sporočilo, da je v znak protesta proti Lukašenku dal odpoved "manjši del" policijskih sil.
Trump: Protesti so se mi zdeli precej mirni
O Belorusiji poteka veliko pogovorov tudi v mednarodni skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bo o razmerah v državi "z Rusijo govoril, ko bo primeren čas za to", in dodal, da so se mu opozicijski protesti v prejšnjih dneh zdeli "precej miroljubni".
Pogovarjala sta se tudi ruski in francoski predsednik, Vladimir Putin in Emmanuel Macron. Putin je Macronu dejal, da bi bilo vmešavanje v notranje zadeve Belorusije ali večanje pritiska na vodstvo v državi nesprejemljivo.
S Putinom se je pogovarjal tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Samo miren in resnično vključujoč dialog lahko reši krizo v Belorusiji," je zapisal Michel.
Deveta zaporedna noč protestov
Beloruska prestolnica je bila sicer v ponedeljek že deveto noč zapored prizorišče množičnih protivladnih protestov, ki jih je sprožila zmaga Lukašenka na predsedniških volitvah 9. avgusta.
Tokrat se je na Trgu neodvisnosti v Minsku zbralo nekaj tisoč protestnikov, ki so mahali z rdeče-belimi zastavami beloruske opozicije, vzklikali "odidi" in zahtevali odstop avtoritarnega voditelja.
Zbrani so se med drugim odpravili do centrov za pridržanje in zahtevali izpustitev opozicijskih voditeljev in več tisoč protestnikov, ki so jih varnostne sile aretirale na prejšnjih shodih. Te je sicer zaznamovalo nasilje nad protestniki, ki je sprožilo val ogorčenja doma in v tujini.
V ponedeljek največji protesti v Belorusiji od razpada Sovjetske zveze
V ponedeljek – dan po največjih protestih v Belorusiji od razpada Sovjetske zveze, na katerih se je v nedeljo zbralo več kot 100.000, po navedbah beloruske opozicije in neodvisnih medijev pa celo več kot 200.000 ljudi – so zaposleni v več velikih tovarnah in na državni televiziji v znak solidarnosti in podpore zahtevam opozicije začeli stavko.
Lukašenko se je odločil za obisk ene od tovarn v Minsku, kjer so zaposleni stavkali, a ko je poskušal nagovoriti delavce, ga je jezna množica pregnala z odra z žvižgi in vzkliki "odidi". Predsednik, vidno jezen, je bil prisiljen oditi z odra, pri čemer je dejal: "Hvala, povedal sem vse. Zdaj lahko vzklikate 'odidi'."
Pred tem je Lukašenko v govoru jasno zavrnil zahteve opozicije za ponovitev predsedniških volitev, med drugim z besedami: "Novih volitev ne bo, razen če me ubijete." Pozneje je sicer nakazal, da bi bil morda pripravljen predati vsaj del svoje oblasti, a šele po izvedbi referenduma o spremembi ustave.
Voditelji EU-ja v sredo o razmerah v Belorusiji
Voditelji Evropske unije se bodo v sredo sešli na izredni videokonferenci o razmerah v Belorusiji. Svojo podporo zahtevam opozicije in jasno obsodbo nasilja nad protestniki so v preteklih dneh izrazili številni evropski voditelji.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je v ponedeljek izrazila zaskrbljenost in sporočila, da je beloruski vladi "uradno ponudila" svojo pomoč pri vzpostavljanju in vodenju odprtega ter konstruktivnega dialoga z opozicijo.
A po drugi strani je Moskva, Lukašenkova najtesnejša zaveznica, sporočila, da se je pripravljena vmešati in pomagati Belorusiji, če bo to potrebno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje