"Ni bilo druge izbire, kot da vlada odstopi," je ob tem dejal Juncker. Kot je napovedal, bo uradno odstopno izjavo podal v četrtek zjutraj po seji vlade, nato pa bo velikega vojvodo ob 10. uri zaprosil, naj skliče predčasne volitve.
"Žal moram ugotoviti, da moja pojasnila niso naletela na soglasno spontano razumevanje," je še dejal Juncker, ki sicer zatrjuje, da ni bil osebno odgovoren za številne nepravilnosti v obveščevalni službi.
Z 18 leti na položaju je 58-letni Juncker evropski premier z najdaljšim stažem, v luksemburški vladi pa je že 30 let. V Evropski uniji je najbolj znan kot donedavni dolgoletni vodja finančnih ministrov območja z evrom, t. i. evrske skupine.

Kot iz bondijade
Kot poročajo agencije, so se v Luksemburgu očitno dogajale stvari, ki spominjajo na filme o Jamesu Bondu. Tajna obveščevalna služba Srel, nadzor nad katero je v rokah premierja, je bila v letih 2003-2009 vpletena v vrsto spornih dejavnosti, od nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom do korupcije in celo sumljive preprodaje avtomobilov.

Luksemburški parlament je tako danes razpravljal o poročilu, ki ga je pripravil poseben parlamentarni odbor, potem ko je luksemburški tednik lani objavil prepis na skrivaj posnetega pogovora med Junckerjem in tedanjim vodjem Srela Marcom Millejem leta 2007. Mille naj bi pogovor snemal s posebno vohunsko uro.

Tajne kartoteke, nezakonita prisluškovanja
V njem premierju med drugim pove, da so uslužbenci Srela tajno snemali pogovor luksemburškega velikega vojvode in da je ta v stalnem stiku z britansko tujo obveščevalno službo MI6. Juncker naj bi konec leta 2008 izvedel, da je Mille snemal pogovor, a je ta z vrha Srela "odletel" šele leta 2010.

Parlamentarna preiskava, ki je sledila, je nato razkrila še veliko več "umazanije" - kot npr. obstoj 13.000 tajnih kartotek o posameznikih in podjetjih, nezakonita prisluškovanja glavnim gospodarstvenikom, protiteroristično operacijo, ki je bila v resnici le krinka za pomoč ruskemu oligarhu, da španskemu vohunu izplača deset milijonov dolarjev, ter celo sumljivo zasebno preprodajanje luksuznih avtomobilov.

"Preiskovalna komisija ugotavlja, da premier kot vodja obveščevalne službe ne le, da ni imel nadzora nad svojo službo, ampak vse prepogosto tudi ni seznanjal parlamentarnega odbora za nadzor ali sodstva o njenih nepravilnostih, zmotah in nezakonitih dejanjih," piše v poročilu.

Sam ni vedel?
"Ne pravim, da nisem storil nobene napake," je na obtožbe danes v parlamentu odgovoril Juncker in priznal, da je obveščevalna služba po letu 2000 izvedla pet ločenih nezakonitih prisluškovalnih akcij. Da naj to zadevo temeljito preuči, je premier naročil vodji Srela. A kot je obenem zatrdil Juncker, ni zavestno pomagal prikrivati nobenih nezakonitih dejavnosti.

Ministrom je posredoval vse bistvene informacije, ki jih je imel, enako je bil obveščen pristojen parlamentarni odbor za nadzor. On sam ni vedel za vse sporne operacije Srela in tudi ni mogel osebno preverjati vseh informacij, saj za to preprosto ni imel časa, je še vztrajal Juncker. Parlamentarni odbor je celo napadel nazaj, češ da bi ta lahko izvajal veliko boljši nadzor, kot ga je.
"Obveščevalna služba ni bila moja glavna politična prioriteta. In naši deželi želim, da ne bi nikoli imela premierja, za katerega bo obveščevalna služba najpomembnejša," je nadaljeval. Od leta 2004 je sicer, kot je poudaril, skušal temeljito reformirati Srel.