Francoska vlada je Sudanu obljubila posojilo v višini 1,5 milijarde dolarjev, s katerim mu bo pomagala odplačati dolg do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Francoski predsednik Emmanuel Macron je tudi napovedal, da bo Francija Sudanu odpisala njegov skoraj pet milijard dolarjev visok dolg, češ da se mora država znebiti bremena dolga, da bi lahko naredila korak naprej.

Nemčija je medtem obljubila, da bo prevzela obveznosti Sudana do IMF-ja v višini približno 90 milijonov evrov. Berlin je naznanil tudi odpis dolga v višini 390 milijonov evrov.

Macron gostil predsednike več afriških držav, direktorico IMF-a Georgievo, Borrella ...
Konferenco je gostil Macron, ki je v Parizu zbral več predsednikov držav ter tudi generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada Kristalino Georgievo in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella. Na konferenci so iskali načine, kako finančno podpreti obubožano državo in omogočiti premierju Abdali Hamdoku manevrski prostor, da izpelje nujne gospodarske reforme ter obenem odplačuje ogromne račune, ki so posledica zadolženosti v tujini v višini kar 60 milijard dolarjev. "Ponovna vzpostavitev privlačnega in odpornega trga terja svoj čas, a danes, tako upam, nam bo uspelo prepričati zasebne vlagatelje, da so temelji za poslovanje že v celoti vzpostavljeni," je pred vrhom pojasnil francoski finančni minister Bruno Le Maire.

Bašir na oblasti tri desetletja: država padla v mednarodno izolacijo
Tri desetletja al Baširjeve vladavine so ohromila sudansko gospodarstvo in državo potisnila v mednarodno izolacijo. V zadnjem letu so se razmere zaradi pandemije covida-19 še poslabšale, ne le za Sudan, ampak tudi za druge afriške države.

Za razvoj afriških držav do leta 2023 300 milijard ameriških dolarjev
Čeprav pandemija Afrike neposredno ni prizadela tako hudo kot druge celine, so njene gospodarske posledice hude. IMF ocenjuje, da bi bilo treba za pokritje izpada financiranja in zagotovitev prihodnjega razvoja afriških držav do leta 2023 zagotoviti okoli 300 milijard dolarjev. O tem so v ponedeljek govorili na formalno ločenem vrhu v Parizu, ki pa je potekal na istem prizorišču, na začasnem razstavišču v bližini Eifflovega stolpa. Tudi zato je bilo v ponedeljek v francoski prestolnici zbranih kar okoli 20 afriških voditeljev.