V prvih mesecih se je moral maja izvoljeni predsednik ukvarjati s protesti proti svoji delavski reformi, na oster odziv pa je naletelo tudi njegovo zmanjšanje davka na bogastvo in znižanje socialne pomoči. Zaradi vsega naštetega mu številni očitajo, da zaničuje delavski razred. V nedeljo se je v prvem televizijskem intervjuju po svoji izvolitvi, v katerem so ga izzvali trije novinarji, izrekel za predsednika vseh državljanov.

"Skrbimo za Francijo, kjer stvari ne gredo dobro. Počnem to, kar sem med volilno kampanjo napovedal," je poudaril. Poudaril je velik pomen reform, o katerih bodo razpravljali v prihodnjih tednih, in sicer o zavarovanju nezaposlenih in sistemu izobraževanja. Kot je dejal, je njihov namen pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, in hkrati spodbujanje socialne mobilnosti. Glede znižanja davka na bogastvo je dejal, da je bil njegov glavni cilj, da preprečijo odhod kapitala iz države in spodbudijo bogate k naložbam. "Da bi naša družba postala boljša, potrebujemo ljudi, ki so uspeli. Ne bi smeli biti ljubosumni nanje, temveč bi morali reči: odlično," je dejal Macron, ki je zaradi znižanja omenjenega davka postal tarča kritik, da je predsednik bogatih.

Na vprašanje o položaju upokojencev - položaj 60 odstotkov teh se bo zaradi 1,7-odstotnega dviga socialnega davka s 1. januarjem prihodnje leto močno poslabšal -, je dejal, da se bo njihov položaj izboljšal zaradi spremembe nepremičninskega davka, in sicer se bo ta znižal za tretjino, poroča Le Monde.

Dve leti za učinke reform
V več kot uro trajajočem pogovoru je Macron dejal tudi, da bodo sadovi njegovih gospodarskih reform obrodili v dveh letih. "Nezaposlenost se trenutno niža. Učinek zdajšnjih reform, ki jih uvaja vlada, bo viden v letu in pol ali dveh." Macron je v predvolilni kampanji obljubil znižanje nezaposlenosti na 7 odstotkov, potem ko je bila lani 10,1-odstotna.

Kar se tiče mednarodnega političnega dogajanja, je Macron dejal, da bo kljub različnim mnenjem glede Irana in podnebnih sprememb nadaljeval dialog z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Kot je znano, je Macron septembra uzakonil reforme trga dela, ki med drugim vključujejo lažje zaposlovanje in odpuščanje delavcev, podjetniki naj bi po novem imeli več svobode pri določanju delovnih pogojev, zmanjšala pa naj bi se tudi vloga sindikatov v majhnih podjetjih. Reforme so izzvale množične proteste po vsej državi.