Tudi Francija se, kot številne druge evropske države, spoprijema s pomanjkanjem zdravstvenega osebja, še posebej na podeželju. Bolnišnice so na robu zmogljivosti, prebivalstvo se stara, upokojuje se vse več zdravnikov in medicinskih sester, sistem obremenjuje birokracija, poroča Reuters.

Zdravstveni delavci so v preteklih tednih stavkali z zahtevo po boljših delovnih razmerah.

"Soočeni smo s situacijo, ki se bo lahko še poslabšala," je dejal Macron, ki je v novoletnem nagovoru zdravstvenih delavcev poudaril potrebo po šolanju nove generacije zdravstvenega osebja.

Do takrat pa bo vlada pospešila zaposlovanje pomočnikov v zdravstvu, ki bi osvobodili zdravstvene delavce za delo z bolniki, namesto da opravljajo administrativne naloge. Do konca leta naj bi število teh pomočnikov povečali s trenutnih 4000 na 10.000.

Na srečanju z zdravstvenimi delavci zunaj Pariza je Macron priznal "osebno in kolektivno izgorelost, ta občutek izgube smisla, ki se včasih pojavi, občutek, da gremo iz ene v drugo krizo", poroča portal Euronews.

Macron je obljubil tudi spremembo v načinu delovanja bolnišnic do junija, napovedal je tudi ukrepe za večje sodelovanje med različnimi deli zdravstvenega sisitema in boljši nadzor nad delovnim časom.

Dejal je, da zgolj višje plače ne bodo dovolj, da bi bil ta poklic privlačnejši. Vlada bo tudi večinoma odpravila financiranje bolnišnic s plačevanjem posameznih storitev, je dejal.

Kritiki namreč pravijo, da je sistem bolnišnice spodbudil k zasledovanju večjega obsega dobičkonosne oskrbe, medtem ko krčijo stroške in oskrbo na drugih področjih.

Pandemija covida-19 je dodatno obremenila vire za zdravstvo. Številne bolnišnice so morale to zimo odpovedati načrtovane operacije ali ponoči zapreti urgentne oddelke.