Pred glasovanjem bo namreč prihodnji teden obe nordijski državi obiskala madžarska parlamentarna delegacija, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Madžarska je ob Turčiji edina članica Nata, ki še ni potrdila vstopa Finske in Švedske v Nato, odkar ju je zavezništvo na vrhu julija lani povabilo k članstvu.

Madžarski parlament je v sredo začel razpravo o ratifikaciji, ob tem pa sporočil, da bodo poslanci in poslanke o tem glasovali v torek, potem ko bo nordijski državi obiskala parlamentarna delegacija. Vladajoča stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana je obisk utemeljila s potrebo, da na pogovorih razjasnijo zadeve.

Peter Sztaray, državni sekretar na zunanjem ministrstvu, je po razpravi v sredo poudaril, da sta Finska in Švedska pogosto "neutemeljeno in nepravično" kritizirali Madžarsko in da je zato vlada podprla pobudo predsednika parlamenta o napotitvi delegacije.

Orban je sicer že prejšnji petek dejal, da morajo, čeprav načeloma podpirajo vstop Švedske in Finske v Nato, "najprej opraviti nekaj resnih pogovorov".

Orban: Obe državi širita laži o Madžarski

Izpostavil je, da sta Finska in Švedska kritizirali Madžarsko glede spoštovanja vladavine prava, zato se nekateri v stranki Fidesz sprašujejo o smiselnosti sprejema držav, ki "širita očitne laži o Madžarski, o pravni državi na Madžarskem, o demokraciji, o tukajšnjem življenju". Sprašujejo se, "kako si lahko nekdo želi biti naš zaveznik v vojaškem sistemu, medtem ko brezsramno širi laži o Madžarski", je izjave Orbana prenesel portal Politico.

Politico dodaja, da so Orbanove pripombe potrdile bojazni Bruslja, da bi lahko poskušal izkoristiti svoj vpliv na širitev Nata, da bi dosegel popuščanje pri vprašanjih spoštovanja pravne države, zaradi katerih je Bruselj Madžarski zamrznil več milijard evrov iz sklada za okrevanje.

Finska in Švedska sta bili namreč med najbolj kritičnimi državami v Evropski uniji pri pomislekih glede spoštovanja pravne države na Madžarskem. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je na začetku februarja Budimpešto opozorila, da mora "zelo hitro" urediti neodvisnost svojega sodstva, če želi prejeti 5,8 milijarde evrov iz sklada za okrevanje.

Državi po desetletjih opustili nevtralnost

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki pa ju morajo zdaj ratificirati vse države članice.

Od takrat je protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic zavezništva. Madžarska je ratifikacijo že večkrat napovedala, nato pa preložila, Turčija pa jo pogojuje z vrsto zahtev. Po prekinitvi pogajanj o pristopu Finske in Švedske k Natu v letošnjem januarju jih bo Ankara nadaljevala 9. marca.