Malijska vojska je potrdila, da je prevzela nadzor v mestu Kona, ki so ga islamisti, ki od aprila 2012 nadzirajo sever države, zavzeli dan pred tem. Predstavniki vojske so potrdili, da so ustavili napredovanje islamistov proti jugu.

"Naša izbira je mir, a vsilili so nam vojno," pa je v nagovoru ljudstvu v petek zvečer poudaril predsednik Dioncounda Traore, ki je sovražnikom države obljubil "oster in množičen odgovor". Dodal je, da so razmere na bojišču večinoma pod nadzorom.

Vlada je medtem v državi razglasila izredne razmere, s tem pa prepovedala proteste in javna zborovanja. Prebivalce je pozvala k enotnosti, da bodo znova prevzeli nadzor nad območji pod nadzorom oboroženih islamistov.

Poziv Varnostnemu svetu
Francoski predsednik Francois Hollande je pred tem potrdil, da francoska vojska na podlagi uradne prošnje malijskega predsednika sodeluje v vojaških operacijah proti islamistom v Maliju. Vlada v Maliju je sicer že prej razkrila, da malijskim vojakom pomagajo tuje sile, in sicer iz Francije, Nigerije in Senegala.

Po besedah Hollanda so francoski vojaki v državo prispeli v petek, ostali pa bodo, "dokler bo to potrebno". Francija je tudi v pismu pozvala Varnostni svet ZN-a k pospešitvi napotitve mednarodnih sil v Mali. VS ZN-a je namreč konec decembra soglasno potrdil resolucijo, ki pooblašča blok zahodnoafriških držav za vojaško posredovanje na severu Malija, vendar pa naj bi bila Mednarodna podporna misija (Afisma) pripravljena šele septembra.

Zahodnoafriška gospodarska skupnost (Ecowas) pa je uradno pooblastila svoje države članice, da v Mali takoj napotijo svoje enote v okviru podporne misije Afisma.

ZDA se še niso izrekle
ZDA so medtem sporočile, da ostajajo zaskrbljene zaradi razmer v Maliju in da jih zelo pozorno spremljajo, vendar pa tiskovna predstavnica State Departmenta Victoria Nuland ni hotela povedati, ali so ZDA v državo pripravljene poslati svoje vojake.

Oborožene skupine, nekatere povezane z mednarodno teroristično mrežo Al Kaido, so nadzor nad severom Malija prevzele po marčnem državnem udaru, v katerem je vojaška hunta strmoglavila nekdanjega predsednika Amadouja Toumanija Toureja. Po državnem udaru je sever Malija najprej zavzela etnična skupina puščavskih Tuaregov, ki pa so jih nato pregnali islamisti.

Na območju, ki ga nadzorujejo, so uvedli strogo šeriatsko pravo, red pa vzdržujejo predvsem z nasiljem. Z območja je po ocenah ZN-a pobegnilo več kot 400.000 ljudi.